Poišči v Gei

• Marčna številka

  Energetska prihodnost po portugalsko

  Nekoč mlini na veter, danes vetrne elektrarne. Na Portugalskem jih je na tisoče, pa niso tam zato, da bi se donkihotsko borili z njimi ali, še huje, proti njim, temveč da bi od vetra, ki se na robu Pirenejskega polotoka zaganja z vso silo, kaj imeli. Zeleni prehod – mantra, ki jo zadnja leta žebramo po vsej stari celini – ni na skrajnem zahodu Evrope nič novega. Tam se mlini vrtijo od nekdaj in se bodo vedno.

   

  Tiho izumiranje rastlin

  Ko pomislimo na izumiranje vrst, si večina predstavlja živali, redkeje pa rastline. Njihovo izginjanje pogosto poteka tiho in brez širše pozornosti, čeprav raziskave kažejo, da je to resen in hitro naraščajoč problem. Hitrost njihovega izumiranja naj bi bila danes tudi do 500-krat večja od naravne stopnje pred močnim človekovim vplivom.

   

  Počitnice, čas in kulturni kapital

  Nekateri se radi pohvalijo, da zaradi številnih opravkov in veliko dela nimajo prostega niti trenutka, drugi pa so ponosni na to, da čas ni

  njihov gospodar. Če se poglobimo v te razlike, njihov izvor, ter v razlike med različnimi družbenimi sloji in načini njihovega preživljanja počitnic, lahko odnos do časa postane eden od najbolj zanimivih družbeno-ekonomskih fenomenov 21. stoletja.

   

  Največji znanstveni projekt človeštva

  Leto 2025 je bilo prelomno za fuzijsko znanost. Najprej je fuzijski reaktor tokamak EAST v kitajskem Hefeiju presegel mejo 1000 sekund zadrževanja vodikove plazme (1066 sekund), nato pa je francoski WEST 12. februarja 2025 dosegel še boljši rezultat – 1337 sekund oziroma približno 22 minut.

   

  Vodni bankrot

  Iz kolumne dr. Lučke Kajfež Bogataj: »Čeprav imamo v Sloveniji dovolj vode, pa se moramo zavedati, da je dovolj kritičnih sistemov po svetu že preseglo varne pragove. In ti sistemi so medsebojno povezani prek trgovine, migracij, podnebnih povratnih informacij in geopolitičnih odvisnosti.«

   

  Izboljševanje sestave živil je priložnost za zdravje

  Iz intervjuja z dr. Anito Kušar: »Zakonodaja na področju varne hrane se zaostruje, večje spremembe se z uporabo novega Zakona o varni prehrani in krmi napovedujejo tudi na področju proizvodnje in trženja prehranskih dopolnil.«

   

  Prava babilonska knjižnica!

  Ljubljanski učenjak in jezikoslovec Jože Langerholc je v svoji knjižnici zbral eno najbolj izjemnih zbirk, kar jih je kdaj imel v lasti zasebnik. Rokopise in knjižno zbirko je zdaj prevzel mariborski Ruski kulturni center, knjižnica pa naj bi bila odprta za obiskovalce.

   

  V vesolju prva pretekla maraton

  Že mogoče, da ste o Suniti Williams prebrali vse, kar je bilo o njej doslej zapisanega. Toda ko eno najbolj izkušenih in cenjenih sodelavk v zgodovini ameriške vesoljske agencije Nasa doživite od blizu, si ne morete kaj, da vas ne bi navdušila njena preprostost, ki se prepleta z ravno pravšnjo mero humorja in predvsem strastjo do tistega, kar počne.

   

  Med templji in plavajočimi vasmi

  Turizem, ki je bil dolga desetletja v senci sosednje Tajske, se je v začetku devetdesetih pričel sramežljivo razvijati in država je pred obiskovalci počasi razgrinjala svoje čare. Med številnimi zanimivostmi, s katerimi se ponaša, je na prvem mestu nedvomno slavno svetišče Angkor Vat, ki slovi kot največje na svetu in še danes priča o nekdanji moči in pomenu Kambodže v tem delu sveta.

   

  Univerzalni razgled s štajerskega Triglava; #28/100

  No, Boč, štajerski Triglav in najvzhodnejši podaljšek Karavank, si s svojimi 978 metri verjetno še ne zasluži oznake »višina« – prav zato je obiskan v vseh letnih časih. Nanj se povzpne kar 40.000 pohodnikov na leto.

   

  Brežice Izbrano

  Kolektivna blagovna znamka Brežice izbrano združuje lokalne pridelovalce, gostince in ustvarjalce ter jim daje prepoznavno identiteto, jasne kriterije kakovosti in večjo vidnost doma in zunaj regije. Odziv lokalnega okolja in obiskovalcev je nadvse pozitiven

• Februarska številka

  Znanje preteklosti za trajnostno prihodnost

  Letošnja tema svetovnega dne Mokrišča in tradicionalno znanje: Proslavljanje kulturne dediščine opozarja, da mokrišča niso le ekosistem z izjemno biotsko vrednostjo, temveč tudi prostor, kjer so se stoletja prepletali naravni procesi, znanje ljudi in vsakdanje življenje skupnosti.

   

  Razkorak med znanostjo in politiko

  Iz kolumne dr. Lučke Kajfež Bogataj: V idealizirani podobi sodobne demokracije bi znanost in politika delovali kot usklajen par: znanost osvetljuje pot z objektivnimi dejstvi, politika pa na podlagi teh informacij sprejema modre odločitve v korist skupnosti. Vendar je precej bolj zapleteno.

   

  Arhaična tehnika doživlja renesanso

  Zemlja je eden izmed prvih konstrukcijskih materialov, ki ga človek uporablja že več kot 10.000 let. Je povsod dostopen material, ki ne zahteva energetsko potratnih tehnoloških postopkov razen stiskanja, zato ima nizek ogljični odtis.

   

  Največji arhiv olimpijskih iger na svetu

  Olimpijski muzej v Lozani so odprli 23. junija 1993 na pobudo tedanjega predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha. Datum odprtja nikakor ni bil izbran naključno; 23. junija 1894 naj bi se namreč baronu Pierru de Coubertinu porodila ideja za oživitev olimpijskih iger.

   

  Preiti pot do kraja …

  Lojze Krakar, pesnik, novinar, urednik, prevajalec, literarni zgodovinar in esejist, je s trinajstimi samostojnimi pesniškimi knjigami zaznamoval drugo polovico 20. stoletja.

   

  Laser iz milnega mehurčka

  Raziskovalec dr. Matjaž Humar dokazuje, da lahko laser ustvarimo tudi iz najbolj nenavadnih materialov – iz milnih mehurčkov, kapljic olja ali celo iz živih celic. V živilu lahko laser deluje tudi kot senzor, podobno kot v celicah.

   

  Mesto s stilom in eleganco

  Udeleženci prve flote bi danes težko verjeli, da je veličastni Sydney zrasel iz njihovih skromnih delavskih barak, skladišč, kaznilnic in vojaških bivališč. Slavna opera, park Hyde, most Harboure bridge, The Rocks, sprehajališče Darling Harbour, spomenik žrtvam 1. svetovne vojne ANZAC, Avstralski muzej …

   

  Pod svobodnim soncem

  Kontrasti Črne gore in Albanije: od ležerne jadranske obale do surove gorske notranjosti, preko Lovćena, Durmitorja in kanjona Tare do Prokletij in Albanskih alp ter Unescovih zgodovinskih mest Berat in Gjirokastër.

   

  Mali hrib velikih zgodb, #14/100

  Ko je žledolom pred 11 leti razgalil Sovič, 677 metrov visok mestni hrib(ček) nad Postojno, sem ga prvič zares opazila. Njegova dolga zgodba se je pisala že v prazgodovini, najmanj od pozne bronaste dobe naprej.

   

  Bled ni le fotogenična kulisa

  Kako se je Bled, eno osrednjih turističnih središč Slovenije, lani že tretjič znašel med najboljšimi globalnimi zelenimi zgodbami. Gre za oceno, ki temelji na konkretnem napredku pri urejanju prostora, povezovanju skupnosti in iskanju modelov, ki uravnotežijo interese prebivalcev in obiskovalcev.

• Januarska številka

  Varstvo pravic živali

  Do zavesti, da so tudi živali čuteča bitja, se je sodobna civilizacija prebijala postopoma. Še posebej v zadnjih letih smo priča pomembnim zakonodajnim spremembam, ki so oblikovale področje zaščite živali. S strožjimi kaznimi za kršitelje lahko opazimo zmanjšanje primerov zlorab. Črka zakona sama po sebi še ne varuje živali, če je ne spremlja tudi pripravljenost ravnati se po njej.

  Plemenite živali proti delovnim

  Tržaško društvo ljubiteljev živali sta leta 1852 ustanovila pripadnika premožnejše tržaške meščanske elite Eduardo Pillepich in Adalberto Thiergen in spada med zgodnejša društva za zaščito živali v Evropi in prvo italijansko.

  Nujnost pospešenega razogljičenja

  Naša država si je v zakonu o varstvu okolja in resoluciji o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije 2050 zastavila jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne izpuste oziroma podnebno nevtralnost. Doseganje tega cilja na področju stavb bo z akcijskim načrtom do leta 2030 možno le z zmanjšanjem potreb po energiji s povečanjem energetske učinkovitosti stavb ter opuščanjem fosilnih virov.

  Hrano je treba spoštovati

  Odpadna hrana je eden večjih svetovnih problemov, prehranskih in okoljskih. Zavržemo približno tretjino pridelane hrane. Kateri je eden najbolj očitnih znakov, da je z našo družbo nekaj hudo narobe? To, da mečemo stran ogromne količine hrane in da v tem pravzaprav ne vidimo velike zablode.

  Pol stoletja na čelu tehnološke revolucije

  Leta 1975 sta falirana študenta Bill Gates in Paul Allen ustanovila Microsoft,  njuna vizija je bila, da bi osebni računalniki postali prisotni na vsaki mizi in v vsakem domu

  Onesnaževalec (ne) plača

  Iz kolumne dr. Lučke Kajfež Bogataj: Tisti, ki povzročajo onesnaževanje ali okoljsko škodo, bi morali nositi stroške za preprečevanje, odpravo ali omilitev škodljivih učinkov.

  Jezik je živa stvar

  Iz intervjuja z dr. Urško Valenčič Arh: »Nemščina vsebuje danes okoli pet milijonov besed, kar je za tretjino več kot pred sto leti!« 

  Kruh iz Altamure 

  Kako sta pekarici Graziella in Teresa iz Forna Santa Caterina postali zvezdi Instagrama.

  Dežela magične realnosti

  Potovanje z avtom po Kolumbiji omogoča precejšnjo svobodo gibanja in neodvisnost, je pa lahko tudi težavno in na trenutke stresno. Ceste po državi so dveh vrst– večinoma so dobre, nekatere pa zelo zelo slabe, makadamske, z velikimi luknjami in še večjimi kamni in blatom. 

  Kokoš ni gola in Vroče(k) ni vroč; #12/100

  Kokoš, 674 m visok hribček oziroma greben na jugovzhodu Tržaško-Komenskega Krasa tik ob slovensko-italijanski meji je odet v jesenske barve malce podoben kokoši.

  Na lüpanje tikvinoga semena

  To staro kmečko opravilo, ki je bilo nekoč nepogrešljiv del zimskega vaškega življenja v Prekmurju, spet postaja dragocena priložnost za medgeneracijsko povezovanje in ohranjanje lokalne identitete. 

Vsebine preteklih številk iz leta 2025

• Decembrska številka

  Čudež mirovanja narave

  V živalskem svetu obstaja veliko strategij za preživetje mrzlih zimskih dni, ena najbolj zanimivih je dormanca.

  Foto: Shutterstock

   

  Prelomne točke

  Iz kolumne dr. Lučke Kajfež Bogataj: »Najbolj zanesljivo se prelomne točke pojavljajo pri ledenikih in polarnih sistemih. Tudi dva ključna ekosistema, amazonski deževni gozd in koralni grebeni, lahko s svojim propadom povzročita drastične globalne spremembe.«

  Foto: Shutterstock

   

  Stoletna zgodba

  Z letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko nagrajujejo prelomne raziskave, ki so pokazale, da se lahko tudi objekti, sestavljeni iz milijard delcev in vidni s prostim očesom, obnašajo po zakonih kvantne mehanike.

  Foto: Shutterstock

   

  Varnostniki imunskega sistema

  Odkritja nagrajencev z Nobelovo nagrado za fiziologijo/medicino 2025 so razkrila mehanizme t. i. periferne imunske tolerance, s katerimi telo ohranja ravnovesje med napadom in zaščito. Ta prelomna spoznanja so postavila temelje za razvoj novih terapij proti avtoimunskim boleznim in raku.

  Ilustracija: Johan Jarnestad/The Royal Swedish Academy of Science

   

  Molekularna arhitektura za prihodnost

  Nobelova nagrada za kemijo 2025 je bila podeljena trem raziskovalcem, ki so razvili revolucionarno novo vrsto molekularne arhitekture. Tudi v Sloveniji potekajo pomembne raziskave na tem področju.

  Ilustracija: Johan Jarnestad/The Royal Swedish Academy of Science

   

  Virus ne želi pokončati svojega gostitelja

  Iz intervjuja z dr. Tatjano Avšič Županc: »V Sloveniji je z borelijami okuženih več kot 20 odstotkov klopov, z virusom klopnega meningoencefalitisa pa manj kot odstotek.«

  Foto: Uroš Hočevar

   

  Oče slovenskega lutkarstva

  Letos zaznamujemo 150. obletnico rojstva Milana Klemenčiča, ki je uprizoril prvo lutkovno predstavo za javnost na Slovenskem.

  Foto: Žiga Koritnik

   

  Nove stvari na osnovi izkušnje

  Grafično oblikovanje arhitekta Jožeta Plečnika: Na razstavi v Nuku je bil poudarek predvsem na knjižnih izdajah, vendar se je Plečnik ukvarjal tudi z oblikovanjem diplom, grbov, plakatov in ekslibrisov.

  Foto: arhiv NUK

   

  Sever, ki diha s svetlobo

  Od edinburških ulic, kjer kamen govori zgodbo imperija, do severa, kjer pokrajina meri čas po svetlobi in tišini.

  Foto: Urša Jurak Kuzman

   

  Starodavne sledi v senci ognjenikov

  Gvatemala ohranja raznoliko etnično sestavo, v kateri se prepletajo tako vplivi domorodnih Majev kot potomcev kolonizatorjev.

  Foto: Iztok Bončina

   

  Na Prešerni december v Kranj

  Čeprav dvomimo, da se v Prešernem decembru v Kranju kdo dolgočasi, vam bomo vseeno namignili, kaj vse še lahko odkrijete v tem mestu.

  Foto: Shutterstock

• Novembrska številka

  Upanje kot vsakodnevna disciplina

  Kar dela Jane Goodall tako posebno, ni le njen preboj v preučevanju vedenja primatov. Ko je prišla do spoznanja, da so šimpanzi ogroženi zaradi uničevanja njihovih habitatov, je nehote prešla v aktivizem. Ko se znanstvenik odloči za tak korak, mora res stopiti iz cone akademskega udobja. In za kakovostni aktivizem so potrebna nova znanja, nova preučevanja in predvsem širina pogleda.

   

  Slovenija v vesolju

  Slovenija je letos postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (ESA), kar je mejnik v razvoju naše vesoljske industrije. O tem, kako je majhna država lahko konkurenčna v vesoljskem sektorju, zakaj je naš prvi mikrosatelit NEMO-HD postal prepoznaven v Evropi in svetu ter kako satelitski posnetki pomagajo pri obvladovanju poplav in drugih naravnih nesreč, smo se pogovarjali z dr. Tomažem Rodičem, direktorjem Centra odličnosti Vesolje-SI.

   

  Mesto, ki vrača več, kot vzame

  Iz kolumne dr. Lučke Kajfež Bogataj: »Čeprav mesta fizično zasedajo le tri odstotke površine, so odgovorna za kar 70 odstotkov svetovnih izpustov ogljikovega dioksida. Vpliv na podnebne spremembe imajo zlasti promet, proizvodnja energije ter ogrevanje in hlajenje stavb. Čeprav so morja pogosto daleč od mest, pa prav slednja prispevajo k zakisovanju oceanov, kar je predvsem posledica absorpcije CO2, ki ga spuščajo v ozračje, in odtekanja hranil, kar povzroča obalno zakisovanje …«

   

  Ko nas družba žene v (pre)hiter tempo

  Stresni odziv ni bil zasnovan kot prekletstvo sodobnega časa, temveč kot naravni mehanizem preživetja. Hiter življenjski tempo, finančni pritiski, zahtevno delovno okolje in nenehna dosegljivost so privedli do tega, da so »izredne razmere« postale vsakdan.

   

  Barviti gradovi morja

  Koralni grebeni pokrivajo manj kot odstotek morskega dna, a zagotavljajo življenjski prostor za kar četrtino vsega morskega življenja. Čeprav na prvi pogled delujejo umirjeno, so v resnici polni

  življenja. So kot živahna mesta, ki nikoli ne spijo. A podvodna mesta, ki so se razvijala milijone let, so danes pod hudim pritiskom. Nekdaj barviti grebeni na mnogih območjih postajajo bledi in prazni. Kaj se je zgodilo? Zakaj ti zapleteni sistemi, ki podpirajo četrtino vsega morskega življenja, množično izginjajo? In zakaj bi nas to moralo skrbeti – tudi če živimo daleč stran od morja?

   

  Slovenski oskar

  V svetu računalniških animacij in vizualnih učinkov, kjer se meje med realnostjo in fikcijo vsak dan premikajo, Slovenec Jernej Barbič zaseda posebno mesto. Profesor računalništva na Univerzi Južna Kalifornija (USC) in soustanovitelj podjetja Ziva Dynamics je z revolucionarno programsko opremo Ziva VFX spremenil način animiranja digitalnih likov v hollywoodskih produkcijah. Februarja letos je prejel prestižnega znanstveno-tehničnega oskarja za programsko opremo, ki realistično simulira premike kosti, mišic, maščobnega tkiva in kože pri 3D animaciji likov v filmski industriji.

   

  Tapiserija zgodb s portugalske riviere

  Začetki portugalskega turizma segajo v Cascais, v leto 1870, ko je kraljeva družina tamkajšnjo citadelo izbrala za poletno rezidenco; aristokraciji so sledili še vsi drugi. Ko je povsod na stari celini divjala druga svetovna vojna, je bil na Portugalskem mir, zato so Evropejci trumoma bežali na riviero

   

  S fotoaparatom po kanalih delte

  Delta Donave je najboljši kraj za opazovanje ptic v Evropi, saj je to vsakoletna pot ptic selivk. Je največje naravno mokrišče v Evropi in kot tako zaradi naravnih danosti na Unescovem seznamu svetovne naravne dediščine

   

  Pohod spomina

  Ali veste, da je spominu na padle vojake na soški fronti in na konec prve svetovne vojne posvečen vsakoletni pohod spomina iz Lepene do Krnskega jezera? Če bi se ga udeležili letos, si na koledarju obkrožite soboto, 8. novembra.

• Oktobrska številka

  Večna potovanja ali drama preživetja

  Vsak trenutek po svetu potujejo milijoni živali – od metuljev do kitov, od lososov do gnujev. Vse žene ista sila: selitev. Po zraku, vodi in kopnem premagujejo tisoče kilometrov, ne da bi zgrešile cilj. Kako vedo, kdaj oditi, katero pot ubrati in kako preživeti nevarnosti?

  Vonjanje

  Živali z vonjem iščejo hrano, prepoznavajo sorodnike, zaznavajo nevarnost in iščejo partnerje. Tudi rastline sproščajo kemične signale, ki delujejo kot vabilo za opraševalce ali opozorilo za sovražnike. Človek – čeprav dolgo prepričan, da je njegov voh primitiven – pa z vonjem zaznava svet globlje, kot se zaveda.

  Zakaj pravzaprav spimo?

  Ko se zvečeri in svetlobe zmanjka, začne žleza češerika izločati melatonin, hormon, ki telesu sporoči, da je čas za počitek. Ravni melatonina ostanejo visoke vso noč in proti jutru spet upadejo, da se lahko prebudimo. Zjutraj začne delovati drug hormon, kortizol, ki nas napolni z energijo in pripravi na aktivnosti dneva.

  Knjige spreminjajo

  Cankarjeva založba je bila leta 1945 ena od treh tedaj ustanovljenih založb, ki naj bi si razdelile na novo nastajajoči slovenski knjižni in založniški prostor. Do leta 2004 ni bila samo založba, bila je, enako kot drugi dve največji, tudi lastnica prodajne mreže. Njen program sestavljajo priznane izdaje novega domačega leposlovja, vrhunska zbirka prevodnega leposlovja Moderni klasiki, zbirka o branju in objavljanju Bralna znamenja, zbirka potopisov S poti in knjige s področij stvarne literature.

  Čas je za počasno modo!

  Iz kolumne dr. Lučke Kajfež Bogataj: »Intimno vsi vemo, da imamo preveč oblačil, zavedamo se tudi nepotrebnih stroškov in kopičenja le malo nošenih oblek. Številk pa ne poznamo ali pa se o njih niti ne pozanimamo. Pa bi se morali, ker so grozljive, četudi gre za povprečja!«

  Podnebne spremembe brišejo meje med vrstami

  Intervju z dr. Alom Vrezcem: »Sodobna sledilna tehnologija še ni primerna za vse ptice, zlasti za majhne, ker so baterije, čeprav vedno lažje, zanje še pretežke.«

  Ferragosto v Reziji

  Rezija je predvsem jezikovni fenomen, iz iste osnove kot slovenščina se je rezijanščina razvila v samosvojo smer. A s slovenščino se v Reziji skorajda ne srečaš, tudi sicer slovenskih sledi ni zaznati.

  Zanzibar: Utrip Afrike na stičišču svetov

  Zanzibar, otočje ob obali Tanzanije, že stoletja slovi kot stičišče kultur, trgovskih poti in naravnih lepot. Njegovo bogato zgodovino so zaznamovali arabski, perzijski, indijski in evropski vplivi, ki

  Polna peč, ki greje tudi prazna #71/100

  Ko smo dosegli spečo, lepo obnovljeno Kočo na Ljubelju in tik nad njo obeliska, ki bosta vsak čas zaznamovala 300-letnico svojega obstoja, so bližnjo Begunjščico ravno obarvali prvi rdeči žarki jutranjega sonca. Med vzponom me je prešinilo, da prelaz ne more biti naš cilj, v večje zadoščenje bi mi bilo, da bi na turi dosegli neki vrh. In smo šli naprej – na Polno peč.

  Praznik topliškega jabolka

  Preteklost kraja je neločljivo povezana s sistemom zdravilnih termalnih izvirov, ki so Dolenjskim Toplicam ne le dali ime, ampak tudi pomembno oblikovali njihovo infrastrukturo ter tamkajšnji način življenja.

• Septembrska številka

  Stražarji Jadrana

  Svetilniki so že stoletja simbol varnosti in zaupanja pomorščakov. Njihova svetloba je vodila ladje skozi temne noči, nevihte in mimo nevarnih čeri, ki se skrivajo pod gladino morja. Čeprav ima Slovenija relativno kratko obalo, so se tudi o njenih svetilnikih spletle zanimive zgodbe.

  Najboljši astronomski film vseh časov 

  Triindvajseti junij 2025. Naravnost izjemen dan za astronome in astronomke po vsem svetu, pa tudi za laično javnost, saj sta Ameriška nacionalna znanstvena fundacija (NSF) in ameriško ministrstvo za energijo (DOE) tega dne objavila prve posnetke vesolja, ki jih je naredil najzmogljivejši teleskop na svetu, Observatorij Vere C. Rubin.

  Življenje pod vročinskim pritiskom

  Toplota sama po sebi ni nekaj slabega, živa bitja jo potrebujejo za osnovne življenjske funkcije. Ko pa temperature močno narastejo, se živali začnejo zanašati na različne mehanizme za uravnavanje telesne temperature

  Kjer otroke jemljejo resno

  Prva številka Cicibana je bila zasnovana, napisana in narisana v dveh mesecih, v izjemni nakladi 82.000 izvodov je izšla septembra 1945 –  Z revijo Ciciban, ki letos praznuje 80 let, že od nekdaj sodelujejo največji slovenski ustvarjalci za otroke.

  Redka zmaga okoljske politike

  Iz kolumne dr. Lučke Kajfež Bogataj: »16. septembra 1987 je bil podpisan Montrealski protokol. Gre za ključni mednarodni sporazum za zaščito ozonske plasti visoko v ozračju, ki je prepovedal uporabo za ozon škodljivih kemičnih snovi …«

  Ko rastline spregovorijo

  Intervju z dr. Marušo Pompe Novak: »Vedno znova, ko odkrivamo, česa vsega so rastline sposobne in kako se lahko na molekularni ravni odzivajo, me to navdušuje in preseneča.«

  Pisava bogov, dešifrirana v muzeju pošasti

  Med dosežki 20. stoletja ima dešifriranje majevske pisave posebno mesto. Do odkritja je prišlo predvsem po zaslugi izjemnega znanstvenika, ki mu je uspelo prebrati pisavo starodavne jukatanske civilizacije, ne da bi zapustil svojo pisarno. Gre za Jurija Knorozova, jezikoslovca iz Sovjetske zveze.

  Dežela ritmov, revolucije in ruma

  Kadar kdo omeni Kubo, se vzbudijo različne asociacije. Uživaški kadilec bo pomislil na odlične kubanske cigare, kdor ima rad dobro kapljico, si bo zaželel prvovrstnega kubanskega ruma, kdor pa pleše, si bo v spomin nedvomno priklical energično salso …

  Z Valvasorja na Ajdno, #20/100

  Ajdna (1046 m), skalni osamelec nad vasjo Potoki, velja za eno najpomembnejših poznoantičnih arheoloških najdišč na naših tleh in sodi med kulturnozgodovinske spomenike državnega pomena.

  Na 66. Kravji bal v Bohinj

  Na prireditvi sodelujejo planšarji, ki z višje ležečih planin privedejo okrašene trope živine. Vrhunec dogodka bo ocenjevanje cik in podelitev zvonca kraljici planin, najlepši med cikami.

• Avgustovska številka

  Kako pametne so živali?

  Inteligenca v živalskem svetu se kaže v številnih oblikah: od reševanja težav, učenja in sporazumevanja do čustvene odzivnosti in socialnih spretnosti

  Stati inu obstati

  V delu Stati inu obstati jezikoslovca dr. Kozme Ahačiča je 50 slovenskih knjig, ki so bile izdane v 16. stoletju in jih je ustvarilo 19 avtorjev ter pomenijo začetek slovenskega knjižnega jezika in tiskane besede v slovenščini.

  So žuželke na krožniku naša bližnja prihodnost?

  Po mnenju Evropske komisije je treba omejiti porabo mesa, da bi do leta 2040 zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 90 odstotkov. Bomo v prihodnje posegali po laboratorijsko pridelanem mesu, sintetičnih beljakovinah in alternativah iz žuželk?

  Bosta sladkor in sol poganjala avtomobile?

  Slovenija na pragu energetske prihodnosti: od avstralskega sladkorja do zasavskega inovacijskega centra.

  Mikroplastika – makro problem 

  Drobni delci plastike so postali prepoznaven svetovni problem pred dvajsetimi leti, kritična tema pa po letu 2010, ko so raziskave dokazale njeno prisotnost v vseh delih okolja in prehranske verige

  Vpliv na zdravje in rast vinske trste

  Doc. dr. Erika Jež je po osnovni izobrazbi ekologinja, zato je njena kariera že od začetka posvečena opozarjanju na onesnaženje, ki ga ljudje s svojim delovanjem povzročamo v okolju. Zaposlena je v Centru za raziskave vin Univerze v Novi Gorici, kjer pod prste gleda vinogradnikom in jih opozarja na onesnaženje, ki ga povzročajo ob pridelavi najbolj žlahtne pijače na svetu

  Vse Stalinove dače 

  Že v sovjetskih časih so Abhazijo imenovali raj na zemlji, za državljana Zveze sovjetskih socialističnih republik pa so bile počitnice tukaj velik privilegij. V republiki so namreč zrasli elitna zdravilišča za počitek partijskih delavcev ter dače generalnih sekretarjev komunistične partije. Josip Visarijonovič Stalin, je imel tam kar pet dač, še eno pa si je dal postaviti v bližnjem Sočiju. 

  Washington, D. C., Srce moči, politike in upora

  Ko so ZDA pred dobrimi dvesto leti nastajale, so ustanovitelji želeli glavno mesto postaviti nekje, kjer ne bi pripadalo nobeni od tedanjih držav. Da ne bi med državami prihajalo do izkoriščanja, sporov ali ljubosumja in da nobena ne bi imela prevelikega vpliva na zvezno vlado, je morala biti nova prestolnica nevtralna. Zato so izbrali območje ob reki Potomac, ki je bilo del Virginije in Marylanda, in iz njega ustvarili posebno upravno območje, imenovano District of Columbia, na kratko D. C. 

  Senzacionalno odkritje 

  Tik pred letošnjim novim letom je jamar Matej Husu  pri vasi Orlek na meji z Italijo odkril novo jamo, ki preseneča s svojo velikostjo. Jama, globoka je 175 metrov in dolga več kot 300 metrov, ima vhod v Sloveniji, njen glavni rov pod zemljo pa teče proti jugu, pri tem prečka mejo in je večinoma pod italijanskimi tlemi.  

  Zvezdne steze nad Jurkloštrom; #63/100

  Začetek in cilj zgledno označene in urejene 11-kilometrske krožne naravoslovno-zgodovinske Orionove poti je v Jurkloštru.

  Na Črnfest, med svežo energijo mladosti

  Največji urbani festival v regiji vsako leto proti koncu avgusta za več dni oživi grajsko dvorišče Črnomlja in s tem znova potrdi, da tudi manjša mesta premorejo velike zgodbe.

• Julijska številka

  Iznajdljivi arhitekti

  Ali gre pri gradnji za instinktivne vedenjske vzorce, ki so zapisani v njihovem genetskem zapisu, ali pa se morda učijo iz opazovanja, poskusov in napak?

  Napočil bo dan

  Nick Brandt je angleški fotograf, znan po mističnih črno-belih fotografijah, ki opozarjajo na uničevanje naravnega okolja in podnebne spremembe ter njihov vpliv na živali in ljudi. Njegovo delo se osredotoča na prikazovanje živali kot čutečih bitij.

  Slovenske ladje

  Slovenci smo po 2. svetovni vojni dobili svoje morje, pomorsko podjetje in prepluli vsa morja sveta. Flota Splošne plovbe je v svoji zgodovini štela kar 86 različnih ladij dolge plovbe in 30 plovil male obalne plovbe.

  Nevarne snovi mikro sveta

  Čeprav so cianobakterije že milijarde let pomemben del življenja na Zemlji, danes vse pogosteje stopajo v ospredje kot znak neravnovesja v okolju.

  Kaj ima politika s Soncem?

  Iz kolumne dr. Lučke Kajfež Bogataj: Izmerjeno globalno segrevanje je skoraj v celoti posledica človeškega vpliva, ne naravnih sprememb Sonca

  Pa mi vi povejte, kaj sem

  Intervju z dr. Sonjo Novak Lukanović: »Države, ki priznavajo pravico do ohranjanja izvorne identitete, prispevajo k bolj vključujoči in stabilni večkulturni družbi.«

  Mozaik legend, zgodb in zgodovine

  Srbija je Slovencem dobro znana, ne nazadnje smo dobršen del 20. stoletja preživeli v skupni državi. Območje današnje Srbije je bilo zaradi geografske lege na stičišču pomembnih trgovskih in migracijskih poti že od prazgodovine važno križišče različnih narodov, kultur in vplivov.

  Katar, mali bližnjevzhodni tiger

  Katar, poznan kot zalivski biser Bližnjega vzhoda, je majhna »peščena« država, po površini velika za dobro polovico Slovenije. Danes velja za bogato emiratsko entiteto in pomembnega mediatorja v širši regiji, kjer se je kopičenje kapitala začelo in nadaljevalo predvsem z zalogami zemeljskega plina.

  Na skok v Velenjsko jezero

  Velenjska plaža že sedmo leto zapored nosi naziv najboljšega naravnega kopališča v Sloveniji. Očaral vas bo tudi Velenjski grad, ki je znan kot eden najlepše ohranjenih slovenskih gradov.

• Majska številka

  Ko narava prižge svojo luč

  Bioluminiscenca ni le magičen pojav, temveč za mnoge živali in rastline nujna strategija preživetja. Raziskovanje pojava pa odpira številne možnosti za uporabo v znanosti, tehnologiji in medicini.

  Ali mumije dišijo?

  Dediščina starega Egipta je že več kot poldrugo stoletje za širšo javnost v zahodnih kulturah ena od najbolj zanimivih arheoloških tem. Čeprav je bilo v preteklosti raziskovanje mumij zelo razširjeno, pa vonj mumificiranih teles vse doslej še ni bil v središču zanimanja arheoloških raziskav.

  Izzivi dolgotrajnega življenja v vesolju

  Dolgotrajno bivanje v breztežnostnem stanju prinaša vrsto fizioloških sprememb, ki povzročajo različne zdravstvene težave. Ključna komponenta zdravstvene oskrbe na ISS je zato telemedicina. Na ISS tako potekajo raziskave, ki bi lahko vodile k napredku pri zdravljenju osteoporoze, mišične atrofije, imunskih motenj in celo raka.

  Pozabljeni kartograf

  V senci velikih imen 19. stoletja, ko so se oblikovale narodne identitete in meje, ki še danes večinoma določajo ne le evropski prostor, ampak tudi slovenski državni prostor, je deloval mož, čigar delo je imelo izjemen vpliv. Karl von Czoernig velja za enega najpomembnejših etnografskih kartografov habsburške monarhije.

  Temna plat svetlobe

  Tehnološki razvoj, naraščajoča urbaniziranost, promet, vsi ekrani, v katere zremo, in razmah oglaševalske dejavnosti so krivi, da noči niso več temne. Pojav svetlobnega onesnaženja je globalen in hkrati zelo lokalen pojav s še ne dovolj raziskanimi, a najverjetneje negativnimi posledicami celo za naše zdravje.

  Molekula leta in živčni plin

  Dr. Tina Škorjanc: »Porozne polimere in kovalentna organska ogrodja se preučuje za številne rabe: od čiščenja vode do dostave zdravil, od senzorike do katalize, od shranjevanja plinov do izgradnje membran.«

  Melodije vetrovnega mesta

  Chicago je moje najljubše ameriško mesto. Tukaj sem kot študentka na izmenjavi preživela leto dni, poleg tega pa je vetrovno mesto rojstni kraj mojih najljubših glasbenih zvrsti in koncertnih prizorišč, ima pa tudi ogromno slovansko diasporo.

  Morje, puščava in vse tisto vmes

  Potem ko sva v iskanju prave plinske kartuše spoznala (pre)več modernih nakupovalnih središč v Muškatu, so naju v labirintu uličic enega najstarejših bazarjev v arabskem svetu, Mutrah souq, znane orientalske dišave, kadilo, začimbe, srebrnina, zlatarne, trgovinice s tekstilom, oblačili, spominki … ponesli v čisto drug svet – v tega, zaradi katerega sva prišla.

  Nebesa na zemlji za ljubitelje čokolade

  Mestece Broc s kakšnim dva tisoč prebivalcev se vsaj na prvi pogled zdi precej zaspano in, po pravici povedano, nič kaj posebnega. Popotnik, ki odkriva čare švicarskega kantona Fribourg, bi ga zlahka črtal s seznama stvari, ki jih mora videti. A Broc ima tisto, s čimer se ne more pohvaliti nobeno drugo švicarsko mesto: tu stoji najstarejša čokoladnica v državi.

  Arbo, Osterberg in mlinski kamni

  Osterberška oljarica, ena prvih kemičnih tovarn na Kranjskem, ustanovljena leta 1854, je prva točka na Ostrovrharjevi krožni poti, ki je našo vedoželjno druščino popeljala skozi zgodovinsko, naravno in tehnično dediščino Podgrada – vasi, ki leži pod ostanki enega najstarejših gradov v osrednji Sloveniji.

  Med Rimljane in po Lokarjevi poti

  Če ste mogoče ostali brez načrta, kaj boste počeli maja, vas tokrat vabimo v Ajdovščino. Ne brez razloga. Ste vedeli, da je bila 5. maja 1945 v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada po drugi svetovni vojni in da prav letos mineva 80 let od tega pomembnega dogodka? Nič hudega, če ste praznovanje obletnice zamudili, saj se maja v mestu dogaja še marsikaj.

• Marčna številka

  Večno potovanje v Rim

  V svetem letu 2025 v Rimu in Vatikanu pričakujejo več kot 35 milijonov romarjev in obiskovalcev, kar je po podatkih Italijanskega nacionalnega inštituta za turistične raziskave skorajda trikrat več, kot so jih gostili leta 2023. Slaba dva meseca pred papeškim odprtjem svetih vrat 24. decembra 2024, s katerim se je uradno začel letošnji »jubilej upanja«, je bil Rim eno samo gradbišče.

  Boj za ohranjanje avtohtonih ekosistemov

  Tujerodne vrste, ki ogrožajo našo biotsko raznovrstnost, se z naraščanjem podnebnih temperatur vse uspešneje množijo in zavzemajo nova življenjska okolja. Rumenonogi sršen je tako uničujoč, da je na črnem seznamu invazivnih vrst Evropske unije pristal prav na prvem mestu.

  Piran pod vodo?

  Pred letom 2000 se je morje pred Piranom dvigovalo okoli dva milimetra na leto, v zadnjih desetletjih za 5 milimetrov na leto. Z gradnjo umetnega koralnega grebena v Tržaškem zalivu po zgledu tihomorskih atolov bi lahko ustavili rušilno moč valov.

  Funkcijska genomika prinaša novo upanje

  Po razkritju človeškega genoma v začetku tisočletja je zdaj čas funkcijske genomike. Z njo se že dve desetletji ukvarja dr. Damjana Rozman in raziskuje, kako izražanje genov in produkcija beljakovin vplivata na delovanje človeškega telesa.

  Nevidno bogastvo

  Onesnaženost okolja zmanjšuje kakovost življenja in neposredno ter posredno ogroža naše zdravje. Za kateri dejavnik ogrožanja bi se odločili, če bi morali na hitro odgovoriti na vprašanje, kaj nam Evropejcem najbolj skrajša življenje in tudi zdravstvu povzroča največje stroške? Ne gre za slabo kakovost vode, kontaminirana tla, kemikalije, hrup ali razna sevanja. Pravilen odgovor je slaba kakovost zraka.

  Tekoča zgodovina

  Kultura vinske trte je stara skoraj devet tisoč let. Odkritja fosilov iz časa krede potrjujejo tezo, da je divja trta vinifera starejša od človeka, kar pomeni, da so ti fosili stari okoli 100 do 140 milijonov let. V ledeni dobi je vinska trta kot toplodobna rastlina izginila z obsežnih predelov.

  Kjer se prepletata ljubezen in vojna

  Ciper je otok, ki je velik le za slabo polovico Slovenije, leži nedaleč od turške obale in ni zgolj eden izmed številnih otokov vzhodnega Sredozemlja. Ko stopiš nanj, vstopiš v deželo mitov in živopisne preteklosti, tako prepletene, da se vanjo včasih zapletejo celo vrhunski zgodovinarji.

  Novo življenje avtobusov in ljudi

  V Burgasu me zjutraj pričaka raztrgano nebo. Preostanek poti opravim z regionalnim avtobusom. Voznik, okrašen z ogromnim zlatim križem, kadi skozi odprto okno in glasno razpravlja po telefonu, na cesto pa pogleduje le občasno. Vozimo se vzdolž morja, ki ga v pol ure vožnje skorajda ne moreš več videti. Vse od Burgasa do Ravde, Nesebarja in Sončnega Brega stoji vzdolž peščenih plaž zid stanovanjskih hiš in hotelov, ki zakrivajo pogled.

  Festival sprehodov

  Marca že diši po pomladi. In kaj je lepšega, kot se na prijeten (pomladni) dan odpraviti na sprehod po mestu in odkriti še kakšen manj znan kotiček! Ste vedeli, da imamo v Sloveniji čisto pravi Festival sprehodov? V Mariboru ga bodo letos organizirali že osmič, odvijal pa se bo med 21. in 29. marcem.

  Superlativi nad Kraškim robom in pod njim, #16/100

  Kljub mrazu in burji je na zimsko nedeljsko dopoldne v Ospu pod Kraškim robom precej živahno. Natančneje: avtomobilov na lepo urejenem parkirišču je precej. Zelo razgledna, 500 m široka in 200 metrov visoka ter tehnično zahtevna osapska Velika stena skupaj z manjšo sosedo, Mišjo pečjo, je eno najbolj znanih plezališč v Evropi. Osapska stena pomeni raj tudi za številne ptice.

• Januarska številka

  Varstvo pravic živali

  Do zavesti, da so tudi živali čuteča bitja, se je sodobna civilizacija prebijala postopoma. Še posebej v zadnjih letih smo priča pomembnim zakonodajnim spremembam, ki so oblikovale področje zaščite živali. S strožjimi kaznimi za kršitelje lahko opazimo zmanjšanje primerov zlorab. Črka zakona sama po sebi še ne varuje živali, če je ne spremlja tudi pripravljenost ravnati se po njej.

  Plemenite živali proti delovnim

  Tržaško društvo ljubiteljev živali sta leta 1852 ustanovila pripadnika premožnejše tržaške meščanske elite Eduardo Pillepich in Adalberto Thiergen in spada med zgodnejša društva za zaščito živali v Evropi in prvo italijansko.

  Nujnost pospešenega razogljičenja

  Naša država si je v zakonu o varstvu okolja in resoluciji o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije 2050 zastavila jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne izpuste oziroma podnebno nevtralnost. Doseganje tega cilja na področju stavb bo z akcijskim načrtom do leta 2030 možno le z zmanjšanjem potreb po energiji s povečanjem energetske učinkovitosti stavb ter opuščanjem fosilnih virov.

  Hrano je treba spoštovati

  Odpadna hrana je eden večjih svetovnih problemov, prehranskih in okoljskih. Zavržemo približno tretjino pridelane hrane. Kateri je eden najbolj očitnih znakov, da je z našo družbo nekaj hudo narobe? To, da mečemo stran ogromne količine hrane in da v tem pravzaprav ne vidimo velike zablode.

  Pol stoletja na čelu tehnološke revolucije

  Leta 1975 sta falirana študenta Bill Gates in Paul Allen ustanovila Microsoft,  njuna vizija je bila, da bi osebni računalniki postali prisotni na vsaki mizi in v vsakem domu

  Onesnaževalec (ne) plača

  Iz kolumne dr. Lučke Kajfež Bogataj: Tisti, ki povzročajo onesnaževanje ali okoljsko škodo, bi morali nositi stroške za preprečevanje, odpravo ali omilitev škodljivih učinkov.

  Jezik je živa stvar

  Iz intervjuja z dr. Urško Valenčič Arh: »Nemščina vsebuje danes okoli pet milijonov besed, kar je za tretjino več kot pred sto leti!« 

  Kruh iz Altamure 

  Kako sta pekarici Graziella in Teresa iz Forna Santa Caterina postali zvezdi Instagrama.

  Dežela magične realnosti

  Potovanje z avtom po Kolumbiji omogoča precejšnjo svobodo gibanja in neodvisnost, je pa lahko tudi težavno in na trenutke stresno. Ceste po državi so dveh vrst– večinoma so dobre, nekatere pa zelo zelo slabe, makadamske, z velikimi luknjami in še večjimi kamni in blatom. 

  Kokoš ni gola in Vroče(k) ni vroč; #12/100

  Kokoš, 674 m visok hribček oziroma greben na jugovzhodu Tržaško-Komenskega Krasa tik ob slovensko-italijanski meji je odet v jesenske barve malce podoben kokoši.

  Na lüpanje tikvinoga semena

  To staro kmečko opravilo, ki je bilo nekoč nepogrešljiv del zimskega vaškega življenja v Prekmurju, spet postaja dragocena priložnost za medgeneracijsko povezovanje in ohranjanje lokalne identitete. 

Vsebine preteklih številk iz leta 2024

• Decembrska številka

  Kako »plastični« smo?

  Ne le na kopnem, plastika povzroča glavobole tudi v morju. Mikroplastiko so našli v najoddaljenejših kotičkih planeta in na vseh ravneh biološke mreže.

  Urjenje umetnih nevronskih mrež

  Nobelova nagrada za fiziko 2024: Letošnja Nobelova nagrajenca za fiziko,John J. Hopfield in Geoffrey E. Hinton, sta z uporabo temeljnih konceptov in metod iz fizike sta razvila tehnologije, ki uporabljajo strukture v omrežjih za obdelavo informacij.

  Skrivnost gliste

  Nobelova nagrada za fiziologijo/medicino 2024: Nobelova nagrajenca Victor Ambros in Gary Ruvkun sta rešila uganko, zakaj so si celice različne, čeprav imajo enake gene.

  Zapor brez rešetk

  Sodobni kulti ujamejo žrtve na med, izpustijo pa jih šele, ko jim ni več kaj vzeti.

  Je še lepo biti mlad?

  Kolumna dr. Lučke Kajfež Bogataj: Mladi čutijo, da poslušajo prazne obljube ali celo zanikanje problema, ki je zanje vitalnega pomena. Kako to spremeniti? Vsekakor z uporom, da bi tudi pri nas zunanje vrednote, osredotočene na prestiž, status, podobo, slavo, moč in bogastvo, ne postale projicirane na vsak zaslon in v vsak um.

  Obstajajo možnosti za varčevanje

  Intervju z dr. Dušanom Plutom: »Trošimo toliko virov, kot da imamo na razpolago tri površine Slovenije.«

  Hribovje z bujno naravo in prikupnimi vasmi

  Belgijski Ardeni so zelena oaza v jugovzhodnem delu Belgije, raztezajo pa se tudi v Luksemburgu in Franciji. Hribovje, ki seže do skoraj 700 metrov visoko, je poraščeno z gosto travo, ki spominja na mehko preprogo, ter prekrito z bujnimi gozdovi, polnimi divjadi.

  Pod zvezdnatim nebom v Čilu

  Atakama je resnično posebna, celo med številnimi puščavami sveta. Razteza se od meje Čila s Perujem in se kot ozek pas med Tihim oceanom in Andi vije približno tisoč kilometrov proti jugu. 

  Izlet v zimsko pravljično Celje

  Ulice starega mestnega jedra bo napolnil vonj po prazničnih dobrotah, izložbe trgovin se bodo spremenile v živa plesna prizorišča. Severni pol, pravljična Piškotarna in Pravljična dežela bodo v pravljični svet popeljali najmlajše obiskovalce.

  Od mosta do mosta, #29/100

  Na šest kilometrov dolgi krožni naravoslovni učni poti po kraški dolini Rakov Škocjan, ki je zanimiva in dostopna v vseh letnih časih, se po »ravnem« mimogrede nabere slabih dvesto višinskih metrov.

• Novembrska številka

  Pot do rešitve ene temeljnih ugank

  Letošnja Nobelova nagrada za kemijo kaže na nesluten razvoj, ki se nam obeta, če bomo sposobni umetno inteligenco pametno uporabiti in preprečiti njene zlorabe

  Zakaj so e-avtomobili vse bolj podobni pametnim telefonom?

  Kitajski avtomobilski proizvajalci so zaradi digitalizacije in vključevanja vidikov metaverzuma pri razvoju za približno 30 odstotkov hitrejši.

  Štirikrat »ne«

  Mlada neporočena dekleta v Južni Koreji sporočajo svojim staršem, politikom in vsem, ki pritiskajo nanje, da naj imajo čim prej čim več otrok, da ne bodo sodelovala.

  Pozne lekcije iz zgodnjih svaril

  Kolumna dr. Lučke Kajfež Bogataj: Kljub temu, da so izobraženi in da imajo dostop do informacij, ljudje svarila znanstvenikov še vedno preslišijo. Prav zato zgodnja svarila znanosti pogosto končajo kot pozne in drage lekcije in to predvsem za malega človeka. 

  Neprestano posegamo v vodni krog 

  Intervju z dr. Mihaelom Brenčičem: »Slovenija, ki večji del hrane uvozi, ima status velikega uvoznika navidezne vode.«

  Vesoljski brodolomi

  Nasina astronavta Sunita Williams in Butch Wilmor nista prva, ki sta obtičala v vesolju, in verjetno tudi zadnja ne.

  Ruski Connan Doyle

  Šele po 2. svetovni vojni se je v zvezi s Stalinovim bivanjem v Veliki Britaniji pojavilo veliko legend.

  Mesto, obrnjeno na glavo

  La Paz leži v kanjonu, ki ga je oblikovala reka Choqueyapu, v veliki skledasti kotanji, obdan z visokimi gorami bolivijskega Altiplana. Velik razpon v nadmorski višini, ki sega nekje od 2500 pa preko 4000 metrov, določa na nek način tudi socialno podobo kraja

  Zlati tempelj

  Svetišče Harmandir Singh v Pandžabu, ki je znan po svojem osrednjem delu, imenovanem Zlati tempelj oziroma Tempelj Boga, je po mnenju mnogih najlepše svetišče na svetu.

  Tja, kjer so polži priklenjeni na verigo, #29/100

  Na vrhu prvega klančka, ki je poskrbel za hitro ogrevanje, sta pritegnila mojo pozornost cvinger in cerkev sv. Ane, pred katero stoji bronasta skulptura vklenjenega polža,

  Martinov pohod

  Pohod že 23. leto zapored poteka na Martinovo soboto. Vzemite si čas tudi za spoznavanje bogate kulturne dediščine teh krajev, Plečnikove mojstrovine v Bogojini, Magdine hiše v Filovcih, Bedeničke hiše znanja, romanske Rotunde …

• Oktobrska številka

  Potniška letala prihodnosti

  Zaskrbljenost glede podnebnih sprememb in izumi novih materialov so sprožili razmišljanja o bolj aerodinamičnih letalih, ki bi porabljala manj goriva. Natečaj Nase, ki namenja razvoju letal približno milijardo dolarjev na leto, za vesoljske programe pa kar dvajsetkrat več, je le delček prizadevanj znanosti in industrije za razvoj letal prihodnosti.

  Osamljenost, prekletstvo povezane družbe

  Vsak od nas potrebuje »svoje« ljudi, pa naj bodo to partner, družinski člani, prijatelji … In ne, ni dovolj, da se z njimi slišite po telefonu ali se obiščete za praznike. Kdor v življenju nima ljudi, ki so mu zelo blizu in z njimi deli svoje izkušnje, upe in strahove, uspehe in padce, ima večjo možnost za razvoj srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, depresije, demence … 

  Želimo si zdravja

  Ogrozijo nas lahko naš življenjski slog, stres, družbeni in ekonomski dejavniki, a tudi onesnaženost, ekstremne vremenske razmere, naravne nesreče in podnebne spremembe, opozarja v kolumni klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.

  Rešiteljica: tatarska ajda

  Iz intervjuja z dr. Ivanom Kreftom: »To je stara rastlina, ki je bila razen na območjih izvora skoraj pozabljena, sedaj pa se zavedamo njenega pomena v prehrani, saj uspeva tudi ob spremenjenih klimatskih pogojih in vremenskih nevšečnostih …«

  Prebojni učni pripomoček

  KOBI, aplikacija za trening branja, izboljšuje prakso treninga branja za otroke, ki imajo težave, njihova rešitev pa odlično deluje na vse otroke, ki se učijo brati. Slovensko zagonsko podjetje Hopalai za aplikacijo prejelo dve prestižni nagradi.

  Protiturški tabori

  Po prvih letih turških vpadov je mukoma začela nastajati obramba. Logika meščanov in plemičev je bila jasna: zapreti se za obzidje in nekaj dni odbijati napade roparjev. Kmetje so za svojo zaščito zgradili na stotine kmečkih utrdb, t. i. protiturških taborov, mnogo jih je ohranjenih še danes.

  Nekoč kosila malarija, zdaj uspeva riž    

  Italija je največja pridelovalka riža v Evropi, letno ga na 220.000 hektarjih pridelajo kar 1,4 milijona ton. V delti reke Pad, so ga začeli gojiti že okrog leta 1400, prvo večjo proizvodnjo je spodbudila rodbina Medičejcev.

  Filmski prizori so del vsakdana

  Mehika slovi po majevskih ruševinah, izvrstni kulinariki, belih peščenih plažah, telenovelah, mariačijih in tekili, poznana pa je tudi po spopadih med karteli, vojni proti mamilom, ugrabitvah in revščini. A čudovita dežela, po kateri sva potovala, je veliko več kot to.

  Na štruklje pod Košuto, #74/100

  S tehničnega vidika niti mrak niti tema nista ovira, saj je široka, približno tri kilometre dolga (graničarska) pot do Šije povsem nezahtevna, tako da se po njej bolj sprehajamo kot planinarimo. Je idealna izbira za oddih po napornih dneh v službi ali v šoli.

  Na dneve bakalaja v Izolo

  Ob lepem vremenu je tudi oktobra še čas za skok v morje. In ker je koristno vedno dobro združiti s prijetnim, vas med 18. oktobrom in 3. novembrom vabimo na Dneve bakalaja v Izolo. Brez bakalaja si namreč obiska istrskih restavracij skoraj ne znamo predstavljati.

• Septembrska številka

  Se je začelo šesto zemeljsko izumrtje?

  V zadnjih 40 letih smo ljudje odgovorni za uničenje 60 odstotkov divjih živali. Svetovna prestolnica izumiranja so havajski otoki. 

  Svet v barvah

  Barva je zgolj svetloba, torej oblika elektromagnetne energije, ki jo k nam pošilja Sonce v infrardečih, vidnih in ultravijoličnih valovnih dolžinah.

  Nevidne digitalne pasti 

  Tehnostres povzroča informacijska preobremenjenost, nezanesljivost, negotovost, hitre tehnološke spremembe, veliki družbeni pritiski in digitalna zasvojenost.

  Pogrešam skromnost

  Iz intervjuja s prof. Marušo Zorec: »Slišim, da ljudje pričakujejo, da arhitektura štrli ven. To me boli, kajti arhitektura mora biti lepa, da nas prevzame, in spoštljiva do prostora, v katerem stoji.«

  Varuhi prihodnosti

  Svetovna vojska je odgovorna za skoraj šest odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov, piše v kolumni dr. Lučka Kajfež Bogataj.

  Naš prvi raziskovalec starega Egipta    

  Pred 235 leti v Vipavi rojeni Anton Lavrin je tedanjemu Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani poslal okrog 200 staroegipčanskih predmetov. Med njimi je bila tudi krsta z mumijo svečenika Akesuite in nagačen krokodil.

  Brezčasna lepota in šarm 

  Sevilla kot prestolnica regije, nekoč bogato pristaniško mesto, je vzorčni primer združevanja kultur in civilizacij v najbolj privlačni obliki.

  S čredami čez hribe in doline

  V Iranu še danes srečamo avtohtone etnične skupnosti, ki so se po pogorjih in dolinah starodavne Perzije potikale že pred 10.000 leti.

  Od planine do planine nad Tolminom; #45/100

  Z bližnje planine Podkuk so nas glasno pozdravljali kravji zvonci, tako kot na okoliških planinah Stador, Lom in Razor.

  Po medvedovih stopinjah 

  September je kot nalašč za raziskovanje prelepih kotičkov Slovenije, za odkrivanje neznanih poti in mogoče še za kakšen skok v jezero. Tokrat imamo v mislih Cerkniško jezero in dneve pohodništva, ki jih bo v tem mesecu organiziral Notranjski regijski park.

• Avgustovska številka

  Hranimo misli – že 250 let

  V NUK-u zelo natančno vedo, koliko knjig izide na slovenskih tleh, saj obstaja pravilo, da mora vsaka knjiga še pred tiskom dobiti CIP-zapis. Imajo tudi spletni arhiv, v katerega spravijo spletne vsebine, ki ji »žanjejo«, kot se reče v knjižničnem žargonu, enkrat na tri mesece.

  Globalno priljubljen

  Sladoled, osvežilna in slastna poslastica, je osvojil srca ljudi po vsem svetu, tako zelo, da je bila tretja nedelja v juliju že pred časom razglašena za svetovni dan sladoleda.  In kakor naraščajo temperature, tako se povečuje tudi poraba tega zamrznjenega sladila, ki menda celo pomaga preprečevati sladkorno bolezen, kot namigujejo nekatere znanstvene raziskave. 

  Po sledeh tisočletne slovenske prisotnosti

  Na kaj najprej pomislite ob imenu Gorice? Na kraj, kamor ste se pred desetletji odpravljali kupovat kavbojke, dobre čevlje in kavo? Najbrž res. A Gorica, ki je po podpisu Pariške mirovne pogodbe Italiji pripadla septembra 1947, je veliko več kot to. In njen slovenski obraz je tu čutiti že zelo dolgo.

  Plagiatorstvo in goljufije v znanosti

  Povod za pogovor dr. Francem Malijem, profesorjem za sociologijo in epistemologijo znanosti na Fakulteti za družbene vede, o goljufijah v znanosti je bila nedavna afera znanstvenika Ranga Diasa z ameriške univerze Rochester, ki je zaslovel s poročilom o izdelavi prvega superprevodniku pri sobni temperaturi in nizkem pritisku. 

  Sadež za ljubitelje bolečine

  Ko so Španci prispeli do Amerike (takrat so še mislili, da je to Indija, zato je rastlina tudi dobila ime po popru), je bila paprika že dolgo kultivirana. Poznali so že vsaj trideset različnih sort, a botaniki so prišli do zaključka, da je bilo sprva le pet vrst, ki so se kasneje med seboj križale. Vse so bile pekoče.

  Kako vzgojiti ruskega hekerja

  Asfaltna cesta nas je mimo grmovja pripeljala do tovarne, ki je spominjala na plastično igračo gradu s stolpiči. V njej je smrdelo po ribah, vonj je postajal skoraj nevzdržen, ko smo končno našli prava vrata z napisom Vstop prepovedan. Vodila so naravnost v podzemlje. Še nekaj sto metrov po odmevajočem hodniku in znašli smo se v slabo osvetljenem prostoru, polnem omar z utripajočimi lučmi.

  Tri države, tri mesta

  Na robu gozda smo v majhnem krogu, v katerem so bile zarisane meje, skakali iz ene države v drugo. Hitro, skoraj v trenutku, smo obšli vse tri. Nemčijo, Belgijo in Nizozemsko, ki se prav na tej točki stikajo. Tu na hribu Vaalserberg sta sobivanje kultur in povezanost tega območja očitna. 

  Skrivnostni center krščanstva 

  Lalibelo in njene skalne cerkve smo obiskali ob vračanju z gorovja Simien na poti proti Adis Abebi. Mesto leži prav na sredini zvezne države Amhara, katere prebivalci, istoimensko ljudstvo Amhara, velja za najbolj krščansko ljudstvo Etiopije. Skupaj s sosednjimi Tigrejci so od nekdaj veljali za elitno skupnost države. 

  Med antiko in 21. stoletjem, #69/100

  Srnjak je rezerviran za tiste, ki s(m)o, tudi ob pomoči natančnih zemljevidov Planinske zveze Slovenije, pripravljeni poiskati pravo kombinacijo gozdnih vlak in srnjih stezic.

  Na tek po opuščenem rudniku 

  V prvi polovici avgusta bo v Črni na Koroškem potekal K24 Ultra Trail, kjer bo mogoče izbirati med 24, 50 in 100 kilometrov dolgo traso. Pot bo tekače vodila na pet vrhov pa tudi v globino, v rudnik Mežica.

  Moški imajo večji ogljični odtis

  Raziskave kažejo, da prav to, da skrbstvena opravila, ki skladno s tradicionalnimi spolnimi vlogami pritičejo ženskam, vpliva na pogled moških na varstvo okolja, ki naj ne bi bilo dovolj »možato«, zato reševanja okoljskih kriz ne prepoznajo kot svoje prioritete. Večina žensk zato v primerjavi z moškimi troši naravne vire na bolj trajnosten način in so tudi bolj pripravljene ukrepati za ohranitev okolja, piše v kolumni v Gei dr. Lučka Kajfež Bogataj.

• Julijska številka

  Prožni kolosi 

  Spoznanje, da lahko zgradbe prenesejo potresne sile tako, da se gibljejo hkrati z njimi in ne proti njim, je vgrajeno tako v japonske pagode kot v kitajske palače in sodobne nebotičnike.

  Vroča prihodnost brez nadzora

  Vročina je najbolj smrtonosna naravna nesreča v Evropi, še zlasti v urbanih okoljih. V zadnjih štirih desetletjih je bilo žrtev vročine najverjetneje okoli 130 tisoč.

  Napredek pri zdravljenju

  Pred nami so poletni meseci z veliko sonca, zato ni odveč znova opozoriti na pomen ustrezne zaščite pred sončnimi žarki in pa dejstvo, da je kožni rak med vsemi vrstami rakov v Sloveniji še vedno najpogostejši.

  Klic iz Centralnega komiteja

  Človeška ribica je na prioritetni listi zaščitenih živalskih vrst v Evropski uniji, vendar pa Slovenija naravovarstvenih ukrepov, ki bi zagotavljali njeno ohranjanje, ne izvaja, trdi biolog Gregor Aljančič, vodja Jamskega laboratorija Tular.

  Kako izkoristiti hlad vesolja

  Dr. Primož Poredoš: »Dnevnosevalni materiali so posebni materiali, ki imajo zmožnost pasivno hladiti površine podnevi zaradi svoje lastnosti, da  učinkovito sevajo toploto v vesolje.«

  Zelena Ljubljana

  Če se odpravite iz središča Ljubljane, ste že po nekaj minutah v parku Tivoli in petnajst minut kasneje že na Rožniku. Ta pa ima že podobo pravega gozda in je skupaj s sosednjim Šišenskim hribom praktično vzhodni »podaljšek« Polhograjskih Dolomitov.

  Vse berlinske trofeje

  V Berlinu letos slavijo niz pomembnih dogodkov in obletnic; še posebej se veselijo praznovanja petdesete obletnice berlinskega maratona, ki poteka zadnji vikend v septembru vse od leta 1974, ter praznovanja 35. obletnice padca Berlinskega zidu.

  Narodni parki na koncu sveta

  Celoten otok je en sam velik narodni park, po katerem je med gorovji in ledeniki speljana mreža pohodniških poti. Poti vodijo do nekdanjih naselbin Jaganov in na vrhove v okolici. Pokrajina v Patagoniji deluje, kot da bi bili v Švici, s to razliko, da je drevesna meja le nekaj sto metrov visoko nad morjem, da ledeniki segajo skoraj do obale in da divje gore le redkokdaj presežejo višino 1500 metrov.

  Na Suhokranjske dneve v Žužemberk

  Srednjeveški dan, ki ga bodo letos pripravili že 25. leto zapored, ima najdaljšo tradicijo v državi, grad Žužemberk pa je eden najslikovitejših gradov pri nas.

  Iz Stran po stranpoteh na stranski Suhi vrh

  Strane, ena najstarejših vasi na Postojnskem, je bila naše izhodišče za vzpon na najvišji vrh Nanosa. Kaj ima Hieronim, rimski duhovnik iz 4. stoletja, avtor latinskega prevoda Biblije, opraviti s Stranami?

• Junijska številka

  Kako ohladiti metropole

  Vprašanje, kako se ohladiti v vse bolj vročih poletjih, postaja bistveno za preživetje. Vročina postaja še posebej neznosna v mestnih konglomeratih, kjer beton in asfalt zadržujeta toploto, da ne izpuhti niti ponoči. Ohlajevanja okolice se marsikje lotevajo na tradicionalen način, kot je ozelenjevanje površin, preizkušajo pa se tudi novi premazi s hladilnimi učinki za stavbe in asfalt. Obetaven je tudi inovativen način za izkoriščanje nizkih temperatur vesolja za hlajenje stavb ali naprav brez rabe električne energije, razvit na ljubljanski fakulteti za strojništvo.

  Čipi, zlato 21. stoletja

  V 20. stoletju je bila ena ključnih strateških surovin, za katero so se potegovale, pa tudi medsebojno vojskovale in zavojevale države, nafta, prva desetletja 21. stoletja pa kažejo, da je črno zlato zamenjalo silicijevo vezje. Z drugimi besedami – brez čipov oziroma integriranih vezij si sodobnega

  Nekoč pomembna dejavnost danes propada

  Piran, Izola in Koper so bili z močno razvitim zasebnim ribolovom gospodarska središča že v daljni preteklosti. Zasebno ribištvo in ribja predelovalna industrija sta zaposlovala velik del obalnega prebivalstva. Danes se je ulov zmanjšal na odstotek tistega iz leta 1990.

  Okoljska pismenost

  Slovenci smo dovolj okoljsko ozaveščeni, da poznamo problematiko podnebnih sprememb, težave z onesnaženo vodo in z onesnaženim zrakom. Vemo za ozonsko luknjo in da nam biotska raznovrstnost upada. Neradi se sicer strinjamo, da je za večino težav kriv človek, verjetno pa smo si edini, da bi bilo modro, da svoj vpliv na okolje zmanjšamo, piše dr. Lučka Kajfež Bogataj.

  Želja po razumevanju zakonov narave    

  Dr. Lea Rems je osma med slovenskimi znanstveniki, ki ji je že na samem začetku samostojne raziskovalne kariere uspelo pridobiti sredstva Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). V naslednjih petih letih bo s podporo 1,5 milijona evrov iz sklada ERC lahko nadaljevala že začete raziskave o možnostih terapij, temelječih na reverzibilni in ireverzibilni srčni elektroporaciji. 

  Slovenec, kitajski dvorni astronom

  Hallerstein je bil dvorni astronom na Kitajskem, kartiral je obsežna območja kitajskega cesarstva, bil je prvi, ki je ocenil število Kitajcev Spomenik Hallersteinu v Ljubljani je replika njegovega zvezdnega opazovalnika iz Pekinga.

  Pozitivna geografija

  Je mogoče užiti Beograd brez jugonostalgične navlake? Od razpada nekdanje skupne države so zdaj minila že več kot tri desetletja, kar se, mimogrede, že nevarno približa njenemu roku trajanja, ki je bil pičlih 45 let. Tri prijateljice, ki smo si v tem mestu zaželele preživeti neobremenjen »city break«, kakršnega bi tudi v Barceloni, Berlinu ali Budimpešti, smo se po treh dneh strinjale, da je.

  Biser sredi Tihega oceana

  Obiska Velikonočnega otoka sem se veselil kot otrok. Leta prebiranja o nenavadnih običajih in obredih, ogledovanje fotografij na moč nenavadnih, po otoku posejanih kamnitih možicev in številne skrivnosti, ki jih na tem odmaknjenem kosu zemlje ne manjka, so zbujali radovednost in spodbujali mojo domišljijo. 

  Virtualni sendvič na Uršli, #59/100

  Na Uršljo goro smo se odpravili po nekoliko krajši in bolj strmi poti čez Kozarnico, dol pa čez Kal, torej v nasprotni smeri urnega kazalca Več kot 400 let stara romarska cerkev na njej stoji na nekdanji deželni meji med Koroško in Štajersko. Velja za najvišje ležečo cerkev takšne velikosti v Sloveniji in v tem delu Evrope.

  Med vrvež Festivala idrijske čipke

  V Idriji bo med 14. in 16. junijem odvijal že 42. Festival idrijske čipke. Slovenska turistična organizacija ga uvršča med pet največjih etnoloških festivalov v Sloveniji, poznan je tudi mednarodno.

• Majska številka

  Živalski internet

  Povezovanje podatkov o gibanju živali v internetno omrežje, ki bi bilo na voljo znanstveni skupnosti po vsem svetu, bi lahko učinkovito uporabljali v številne namene: od napovedovanja potresov do zaščite podvodnih pašnikov za milijone morskih organizmov.

  Upanje stran od doma

  Čas je, da vlade in pravni organi uredijo pravni status podnebnih beguncev in priznajo, da so ogrožene njihove (človekove) pravice. Prav tako jim je treba priznati smrtonosno grožnjo, s katero se soočajo, tudi če nevarnosti, ki jih povzročajo podnebne spremembe, niso vedno tako neposredne kot nevarnosti, s katerimi se soočajo begunci, ki bežijo pred vojno.

  Nas bodo zdravili roboti?

  Umetna inteligenca v medicini že danes igra pomembno vlogo in vse kaže, da je pred njo svetla prihodnost. Kljub nekolikšnemu odporu in strahu do njenega prehitrega in predvsem preobsežnega uvajanja morda ni odveč poudariti, da je v zdravstvo vstopila že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

  Digitalna umetnost

  Nova računalniška orodja so povsem spremenila koordinate našega bivanja, definirajo naš obstoj, zato tudi sodobna umetniška dela sledijo digitalnim tehnologijam, v njih iščejo navdih in z njimi celo tekmujejo. Digitalna umetnost se je razvijala skupaj z napredkom računalniške tehnologije in postala pomemben del sodobne umetniške krajine.

  Rimljani so živeli podobno kot mi

  Dr. Jure Krajšek: »Poslikave iz Celeje so večinoma enakovredne tistim iz Pompejev, obdelave materialov, priprava ometov in podlag za poslikave pa so celo bolj kvalitetne. Za časa Rimljanov zgrajena kanalizacija v južnem delu mestnega jedra v Celju še danes služi svojemu namenu.«

  Humanist, alpinist in učitelj

  Letos mineva 250 let od rojstva Valentina Staniča, človeka številnih talentov, neskončne energije, entuziazma in intelektualne radovednosti, ki je v svojih 73 letih življenja pustil pomembne sledi na področju slovenskega narodnega prebujenja, alpinizma, šolstva, gospodarstva, človekoljubja, skrbi za gluhe in živali ter splošnega napredka v družbi. 

  Kako imeti vse

  Leta 2012 so v Istanbulu organizirali prvi bienale oblikovanja in za temo bienala izbrali nepopolnost. Zrasla je na zelniku tedanjega direktorja oblikovalskega muzeja v Londonu, Dejana Sudjića, sina jugoslovanskih emigrantov. Nekateri vodiči Istanbulu pripenjajo pridevnik svetovljanski, drugi  kaotičen. Na eni strani kipi od bogastva, na drugi od bede. Živimo v svetu, ki se duši v predmetih, tistih, ki jih imamo, tistih, ki jih nimamo, in tistih, ki bi jih radi imeli; ampak nekoč bomo imeli vse! 

  Tradicija in pustolovščina

  Kirgizija je dežela, ustvarjena za ljubitelje dolgih in slikovitih pohodov po neskončnih pogorjih, soteskah, kanjonih, planotah, dolinah.. Mesta se sicer hitro razvijajo, podeželje pa je še marsikje zamrznjeno v času. Med tradicionalnimi jurtami, številnimi čredami drobnice in goveda ter pastirji na konjih le kak prašen in obtolčen avto ter njegov lastnik s pametnim telefonom v roki opozarjata, da tudi v te kraje vstopajo sodobni trendi.

  Z morja v hribe

  »Še nikoli nisem bil gor, pa že vse življenje živim pod njo,« se je najini nameri, da se povzpneva na Osoršćico, čudil lastnik apartmaja, v katerem smo bivali. »Ne razumem, zakaj Slovenci tako radi rinete gor,« je še dodal v odgovor na najin skrajno začudeni pogled, ki je pomenil samo eno: Kako je mogoče, da se v 40, 50 letih nikoli ne povzpneš na hrib, pod katerim živiš? 

  Po Krasu z mislijo na Kosovela

  Ste vedeli, da letos mineva 120 let od rojstva Srečka Kosovela? Največji pesnik Krasa je umrl pri komaj 22 letih, a je do takrat napisal okrog tisoč pesmi in za sabo pustil ogromno zapuščino, ki jo še danes radi prebiramo. Naj omenimo, da je občina Sežana na pesnikov rojstni dan 18. marca letos prvič praznovala svoj kulturni praznik, a pestro dogajanje se bo ob 120. obletnici Kosovelovega rojstva z najrazličnejšimi dogodki pravzaprav nadaljevalo vse do konca maja.

• Aprilska številka

  Premik k virtualnemu

  Hiter razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter digitalne inovacije poganjajo revolucijo, ki že nekaj časa spreminja način razmišljanja, obnašanje, komunikacijo, delo in tudi izobraževanje. Spremembe so v primerjavi s podobnimi tektonskimi premiki v preteklosti veliko bolj nagle, zato je tudi pričakovan razkol med navdušenjem in strahom pred novimi načini bivanja, učenja in ustvarjanja precej globok. 

  Zamisli o umetnem ohlajevanju planeta

  Umetno ohlajevanje planeta ni več vprašanje. Globalna prizadevanja za nadzor izpustov toplogrednih plinov so se očitno izkazala kot neuspešna in znanstveniki – in politiki – z vseh koncev sveta se sprašujejo samo še, kako najučinkoviteje ohladiti ali bolje preprečiti nadaljnje segrevanje pregrete Zemlje. Pri tem se zatekajo k še včeraj nepredstavljivim tehnikam za hlajenje planeta, kot sta denimo zlivanje hladilne tekočine v morje ali brizganje odsevnih delcev na nebesni svod. 

  Cena narave

  Koliko je vreden gozd in njegove usluge, koliko močvirje in koliko travniki? Koliko je za turizem vredno čisto morje in podzemni koralni svet? Ali za energetiko vodnata reka? Taka vprašanja so na prvi pogled moralno sporna, celo neokusna. Le zakaj bi morali neprecenljivim naravnim sistemom, ki podpirajo življenje, določiti ceno? Pa vendar se znanost vse bolj ukvarja ravno s temi vprašanji. Narava je namreč bogastvo ali, preprosteje, kapital. In bogastvo ljudje pač radi preštevamo. In vanj smo posegli, ne da bi plačali pravo ceno za usluge narave. In pri tem žal prešli vse razumne mere.

  Trnova pot 

  Američanka Andrea Ghez je postala prva ženska z Nobelovo nagrado na področju astrofizike, nagrado pa je dobila leta 2020. Prof. dr. Andreja Gomboc med najvidnejšimi astronomkami današnjega trenutka omenja še Carole Mundell (1969–), ki je lani maja postala prva znanstvena direktorica Evropske vesoljske agencije.

  Nujno je ohraniti divje opraševalce

  Ko pomislimo na žuželke, ki človeku pomagajo do hrane z opraševanjem, se najprej spomnimo (medonosne) čebele. Ne brez razloga; ta živalica dejansko poskrbi za manj kot polovico opraševanja rastlin in za njo zna človek kar dobro poskrbeti. Drugače je z divjimi opraševalci – v Sloveniji, bogati z biodiverziteto, je samo divjih čebel več kot 570 vrst – ki opravijo več kot polovico težaškega dela. Dobrega jim ne vračamo z enako mero, pač pa čedalje bolj ožimo in onesnažujemo njihov življenjski prostor, opozarja dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo, čmrljar in nekdanji čebelar.

  Ni vse zlato, kar se sveti 

  V starem Egiptu je kovina, ki se ne stara, veljala za meso boga sonca Ra, zato je ni mogel posedovati nihče razen faraonov. Zlato je tako redko, da na svetu v eni uri vlijejo več jekla, kot je bilo zlata v celotni zgodovini človeštva. Čeprav je redko, ga najdemo na vseh celinah, po merilih vesolja pa je eden najpogostejših elementov.

  Kako so živeli v srednjem veku

  »Z geofizikalnimi meritvami želimo ugotoviti, kje so še vidne stare strukture, da bi dobili predstavo, kakšno je to naselje bilo,« izpostavi dr. Tomaž Nabergoj, kustos za arheologijo visokega in poznega srednjega veka v Narodnem muzeju Slovenije, vodja projekta Nekoč je bil Gutenwerd, ki nas je tudi popeljal po novi razstavi. Pismo iz leta 1473, ki govori o uničenju Gutenwerda in ga hrani Tirolski deželni arhiv v Innsbrucku, je izjemen zgodovinski vir in izhodišče zgodbe o odkritju tega opuščenega srednjeveškega trga.

  V Barceloni ne skrivajo ljubezni

  V Barceloni pomlad prihaja zgodaj. Že aprila se lahko čez dan sprehajate v majici in šele zvečer se temperatura spusti na neprijetnih deset stopinj Celzija. Ko se stemni, je pisana Barcelona videti kot halucinacija. Drug drugemu podobni trgi soseske Eixample, ki jih zlahka zamenjamo med seboj, in zapleten labirint gotske četrti so le nekateri od razlogov.

  Iz industrijske v zeleno destinacijo

  Okrožje Porurja ali dolina reke Ruhr v Nemčiji velja za industrijsko območje, ki se je rekordno hitro transformiralo v zeleno oazo. Zaradi hitrosti preobrazbe in uspeha, s katerimi so se onesnaženi kraji preoblikovali, postavljajo regijo za zgled. To velja tudi za glavno mesto Essen, ki ga je nemški podjetnik Alfred Krupp, ustanovitelj enega največjih jeklarskih koncernov v Nemčiji, po letu 1811 spremenil v prestolnico jekla. 

  Terapija ali cirkus?

  Najbrž lahko le na Tajskem naletiš na slonje glasbenike. V zavetišču Lampang so že pred desetletji ustanovili slonji glasbeni ansambel, ki obiskovalcem zaigra kakšno svojo skladbo. Glasbene skupine so bile nekoč del terapije, so pa nato druga zavetišča to posnemala, a predvsem v cirkuške namene. Dokaz, da so sloni zelo dojemljive in pametne živali, je tudi njihova sposobnost natančnega slikanja s čopiči na papir. Njihovi učitelji in vodniki mahudi jim dajo čopič v trobec in jih potem pri ustvarjanju umetnin nežno usmerjajo.

  Od Valvasorja do Prešerna, #62/100

  »Ne grem, kar pojdi sama,« je bil vztrajen moj pravzaprav vsestranski sopotnik. Tokrat noben moj argument ni bil dovolj dober in naposled sem se sprijaznila, da se bom na Stol (2237 m), najvišji vrh Karavank, usedla čisto sama. Dvonožniku se ne ljubi, za črnega, sicer zelo fit štirinožca sem ocenila, da je glede na napovedane temperature načrtovana tura prenaporna, pasja gospa pa je celo na bolniški.

  Čokoladna in … medena

  Aprila smo is za izletniški cilj izbrali Radovljico, kjer se bo 20. in 21. odvijal že 11. Festival čokolade, največja čokoladna prireditev v naši državi. A to je lahko le priročen povod, da obiščemo očarljivo staro mestno jedro, ki velja za eno najlepših v Sloveniji. Ko boste že tam, nkakor ne smete prezreti Lectarske delavnice, Čebelarskega muzeja in Mestnega muzeja, srednjeveškega obrambnega jarka in trga pred cerkvijo z razstavo o razvoju mesta. Tu najdete še cerkev sv. Petra in obzidje okrog nje, župnijski dvorec, Magušarjevo hišo z lončarsko delavnico, Benedičičevo hišo ter Lekarniški in alkimistični muzej.

• Marčna številka

  Kako komunicirati s psi

  Psi nam ves čas nekaj sporočajo, njihovi skrbniki pa to bolj ali manj natančno razumemo. Poznavanje pasje govorice lahko prispeva k bolj sočutnemu in harmoničnemu življenju s psi.

  Zakaj nam vladajo starci?

  Danes je svet v rokah starejših. Presodite sami! ZDA vodi najstarejši predsednik v ameriški zgodovini: Joe Biden je bil star že več kot osemdeset let, ko je prevzel položaj. Čeprav sta voditelja Kitajske in Rusije deset let mlajša od njega, nista mladeniča: Ši Džinping je star 70 let, Vladimir Putin jim ima 71.

  Gigantski plavajoči otoki 

  Turistična križarjenja ustvarijo približno dvakrat več izpustov toplogrednih plinov kot letenje. Čeprav zakoni fizike ne omejujejo velikosti vse večjih ladij, pa postajajo te prevelike za številna pristanišča.

  »Vesno je vredno realizirati …«

  70-letnici Vesne, enemu najbolj priljubljenih filmov v zgodovini slovenske kinematografije, je posvečena razstava v NUK-u. Vesna je bila popoln odklon od partizanskega filma. Sveža, mladostna in lahkotna, ideološko neobremenjena romantična komedija je dobro zatresla sivino takratne slovenske dramske in filmske umetnosti.

  Izhod v ustvarjalnih praksah

  Ciril Cesar, kipar in oblikovalec, je proizvodnjo izdelkov v Gorenju prečistil in spravil v okvir evropskega modularnega sistema. Poenotil je merski sistem, ki je obveljal za vso belo tehniko, vsa različna kuhinjska oprema je postala kompatibilna, omogočala je številne možnosti sestavljanja v poljubne enote, proizvodnja pa se je tehnološko racionalizirala in pocenila. 

  Puščavsko kraljestvo 

  Na severu in severozahodu države je plodni, ravninski del, kjer so številna polja, tudi večja mesta in zaradi bližine Sredozemskega morja in Atlantika precej več vlage. Osrednji del Maroka zapolnjuje pogorje Atlasa, ki se v dveh ali treh dolgih verigah širi proti jugu. Ko pa prečkamo visoke atlaške prelaze, se pokrajina spusti v puščavo, najprej precej skalnato in razbrazdano, pozneje pa peščeno in valovito. To je slavna Sahara, ki ji proti vzhodu ni videti konca in se konča šele ob Rdečem morju v Egiptu. 

  48 ur na albanskih cestah

  Moja razglabljanja, kaj je bolj noro, podajati se raziskovat Albanijo za volanom avta ali oporekati doplačilu za čiščenje avta v skromnem znesku nekaj evrov, je hitro odplaknil pljusk. Metaforični štrbunk, ki je nastal, ko sem na glavo skočila in treščila v hladno vodo tiranskega prometa. In hipoma splavala, kajti za samopomilovanje ali svetobolje ni bilo časa …

  Za razvoj jezika smo odgovorni vsi

  Meje mojega jezika so meje mojega sveta, je pred stoletjem vzkliknil filozof Ludwig Wittgenstein in dr. Marko Snoj, preučevalec jezikov, nenehno premika svoje meje. Kot primerjalni jezikoslovec je neke vrste zbiralec besed in kot vsi zbiralci to počne z zavidljivo strastjo. Na ta način tudi raziskuje slovenski jezik in njegovo zgodovino. Kot navdušen pasjeljubec pa je slovarsko obdelal celo imena slovenskih psov.

  Rdeči triglav, #25/100

  Dan, ki sva ga glede na loterijsko vremensko napoved izbrala za vzpon na Pico Ruivo (1861 m), najvišji vrh na vulkanskem otoku Madeira, približno 1000 km oddaljenem od glavnega mesta matičnega ozemlja Portugalske, se je začel z jasnim, svežim jutrom. Bolj sva se pomikala proti vzhodu, bolj je bilo nebo sivo, dokler se naposled nisva znašla sredi brezplačne, naravne avtopralnice.

  Z Brkonjo Čeljustnikom na potep

  Poznate Brkonjo Čeljustnika, dobrodušnega divjega moža z dolgimi belimi brki, ki je rad pomagal ljudem? Kaj pa njegovega literarnega očeta Bogomirja Magajno, slovenskega pisatelja, zdravnika in urednika? Letos se spominjamo 120. obletnice njegovega rojstva, zato vas vabimo, da se nam pridružite na potepu po Magajnovi krožni tematski poti, ki jo je pisatelj velikokrat prehodil tudi sam. 

  Dobrodošli v antropocenu

  Ljudje smo v zadnjem stoletju ustvarili novo geološko dobo – antropocen, za katero je najbolj značilno, da se postopoma približujemo zgornjim mejam nosilnosti planeta. Človeške dejavnosti so povzročile trajne spremembe v geoloških, ekoloških ter atmosferskih procesih planeta. Pripeljale so do nastanka posebnih plasti v zemeljski skorji, ki vključujejo plastiko, radioaktivne elemente iz jedrskih poskusov in druge umetne materiale. 

• Februarska številka

  Živalske kulture

  Ovčje skupnosti so konglomerat kompleksnih odnosov, značilnih za vse skupnosti, ki jih sestavljajo posamezniki z lastnimi osebnostmi, značaji, interesi, razpoloženji in drugimi individualističnimi značilnostmi.

  Ledeniške vode spodkopavajo civilizacije

  Posledice taljenja ledenikov čuti danes že skoraj polovica človeštva, ki je odvisna od ledeniških voda za domačo uporabo, kmetijstvo in hidroelektrično energijo. Tako ali drugače jih bomo kmalu občutili tudi vsi drugi. Topiti se je začel celo najvišje ležeči ledenik na svetu Khumbu pod Everestom. 

  Kje so kmetje, ki bodo rešili (naš) svet?

  Upad odstotka kmetovalcev v zadnjem stoletju je povezan s tehnološkim napredkom, urbanizacijo, spremembami rabe zemljišč in gospodarsko diverzifikacijo. Vsi ti premiki na naših tleh so se zdeli logični, a časi, politika ter podnebje se spreminjajo in odvisnost od drugih držav (in celin) pri zagotavljanju hrane se danes morda ne zdi več tako samoumevna.

  S kačjimi strupi nad bolezni 

  Zanimajo ga snovi, ob katerih se večina zdrzne. Biokemik dr. Igor Križaj s svojo raziskovalno skupino na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) namreč proučuje lastnosti različnih toksinov iz živalskih strupov. Poznavanje kačjega strupa mu je s prihodom novih tehnologij odprlo možnosti raziskovanja učinkovin, ki utegnejo nekega dne pomagati tudi bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo. 

  Izum za globalni prenos znanja

  »Ni znano, kdaj natančno se je rodil papir, z gotovostjo pa lahko trdimo, da se je to zgodilo na Kitajskem in da je bila prva surovina za izdelovanje papirja odpadni tekstil,« pojasnjuje dr. Matija Strlič. Pred izumom papirja so za pisanje uporabljali različne podlage, na primer glino in kamen, vendar je bilo te težko prenašati in nemogoče kopirati. »Vse do izuma papirja zato ni prišlo do t. i. globalnega prenosa znanja.«

  Skriti svet

  Tajni prostori hotela Jama  so ostali popolnoma avtentični, z vsemi komunikacijsko-prisluškovalnimi napravami in odtisi skrivnega življenja za njegovim pročeljem. To je bila v obdobju Jugoslavije skrivnost, o kateri so Postojnčani sicer šepetali, nihče pa si o njej ni upal govoriti na glas.

  Buda s severa

  Severno rusko velemesto, moj rojstni kraj, bi vam rad predstavil nekoliko drugače – kot mesto, ki ni le dve uri leta oddaljeno od evropskih prestolnic, ampak deluje, kot bi bilo visoko v gorah Tibeta. Drugačnost Peterburga zame uteleša najsevernejši budistični tempelj na svetu, ki je tudi ena od njegovih najbolj presenetljivih zgradb.

  Kavkaški princ ob Kaspijskem jezeru

  Prvi vtis mojega obiska Azerbajdžana je bil na moč nenavaden. Na sprehodu po Bakuju, glavnemu mestu države, sem tu in tam opazil starejše moške, ki so ob cestah ali križiščih brezbrižno postopali in opazovali mimoidoče. Tudi mene so nekajkrat premerili, kar mi je povzročilo rahlo nelagodje. Bral sem sicer, da je Azerbajdžan precej avtokratska država z močno vojsko in policijo, vendar si tega nisem predstavljal … Pa ni bilo nič tako delikatnega. »Taksi, mister? Very cheap.« 

  Četudi zgolj po kapljicah,  77/100

  Najprej sva se znašla v Gočah, ki od nekdaj slovijo po vinih. Ta vasica, v goriških urbarjih prvič omenjena leta 1376, v srednjem veku ni imela mestnih pravic in obzidja,  a je kljub temu ohranila podobo močno strnjenega naselja kamnitih hiš, katerega zgodovina poselitve sega vse tja do časa Brižinskih spomenikov ali še dlje. In vsaj toliko je stara tudi tukajšnja tradicija pridelave vina.

  Skrivnosti Laškega 

  Kaj ima William Shakespeare skupnega z Laškim? Kdo je bil skrivni dobrotnik Primoža Trubarja? Kaj je v Laškem počel Valvasor? Mesto, ki ga večina pozna le po odličnem pivu in zdravilni termalni vodi, skriva nadvse zanimive zgodbe iz preteklosti.

  Kolumna dr. Lučke Kajfež Bogataj

  Znanost priznava, da je prihodnosti več. Če poenostavimo – tri. Prva je prihodnost, ki jo pričakujemo na podlagi že videnega in doživetega. Žal obstaja tudi prihodnost, ki se je bojimo. Na srečo pa tudi prihodnost, ki si jo lahko želimo in veselimo. Prihodnost, v kateri nas ne ogrožajo več ekstremne vremenske ujme, pa tudi ne posledice rabe umetne inteligence.

• Januarska številka

  Globalno segreta mesta 

  Podnebne spremembe so tu. Čeprav se še naprej trudimo, da bi jih čim bolj omejili, vedno več pozornosti namenjamo tudi temu, kako bomo z njimi (pre)živeli. Mesta se bodo spopadala z velikimi izzivi, ceno bodo plačali gospodarstvo in družbeni razvoj ter naraščajoči segment »urbanih revežev«.  

  Bogastvo, pozabljeno v predalih

  E-odpadki so najhitreje rastoči tok odpadkov na svetu. Po podatkih Združenih narodov (ZN) je bilo leta 2023 po vsem svetu proizvedenih 8 kilogramov e-odpadkov na osebo. Toda samo 17,4 odstotka tovrstnih odpadkov, ki vsebujejo škodljive snovi in dragocene materiale, je bilo zabeleženih kot ustrezno zbranih, obdelanih in recikliranih.

  O pogospodenju

  Gentrifikacija, pojav, ki je prisoten v vseh večjih mestih razvitega sveta, je predmet živahnih debat – ima namreč tako pozitivne kot negativne učinke. Začelo se je z oživljanjem mestnih središč, lepšanjem stanovanjskih sosesk in gradnjo novih ter pospeševanjem razvoja turistične ponudbe. Nazadnje pa se je izkazalo, da za prebivalce v lastnem mestu ni več prostora. Kako se je zgodilo, da smo na poti v boljše življenje izgubili sebe in svoj prostor v mestu, smo se pogovarjali z dr. Alešem Vodopivcem in  dr. Milošem Koscem s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

  Zemlja za vse

  Ste se kdaj vprašali, čigav je naš planet? Najpogosteje bi odgovorili, da je Zemlja od nas vseh. In pri tem, kot je v navadi v antropocentričnem svetu, mislimo na nas ljudi. Kaj pa na milijone drugih oblik življenja, ki obstajajo okrog nas? Ali planet ne pripada v enaki meri kot Homo Sapiensu tudi vsem drugim sesalcem, vretenčarjem, glivam in rastlinam, da ne naštevamo vsega mozaika biotske raznoživosti. Jasno, da, poudari v kolumni za Geo dr. Lučka Kajfež Bogataj.

  Govorica telesa

  Ljudje in živali, predvsem sesalci, smo si v marsičem podobni. Tako kot mi tudi živali trpijo zaradi različnih bolezni in poškodb. Od naše empatije in znanja je odvisno, kako dobro prepoznamo njihovo bolečino ter jim pomagamo. Nekateri pokazatelji bolečine pri živalih vključujejo spremembe v vedenju, izgubo apetita, upočasnjeno gibanje, šepanje idr. Pozornost je treba posvetiti tudi spremembam v dihanju, telesni temperaturi, srčnemu utripu in drugim fiziološkim odzivom.

  Iskanje zunajzemeljskih civilizacij

  Človek nikoli ni verjel, da je sam v vesolju. Nebesa je poselil z bogovi, pošastmi in bajeslovnimi bitji. Danes so na nebu izdelki človeških rok, sateliti in mednarodna vesoljska postaja, a prepričanje, da nismo sami, poganja številne nove raziskave o zunajzemeljskem življenju. Lani poleti je bil svet priča tudi prvi politični razpravi v ZDA na to temo. 

  Mesto brez države 

  »Mestu miru«, v katerem se že 5000 let preliva kri, pa čeprav v njem že stoletja molijo za mir, ni podoben noben kraj na svetu. Zagotovo nobeno drugo ne ponuja tolikšnega kontrasta antike in sodobnosti, raznolikosti kultur in religij, ki so vsaj na videz še do nedavnega druga ob drugi živele v harmoniji kot Jeruzalem. Po ozkih ulicah starega mestnega jedra, kjer so stoletja hoje zlizala kamen, da je postal spolzek kot led, se tre menihov, pravoslavnih duhovnikov, ruskih pravoslavnih nun, mulcev s turbani in seveda bradatih pravovernih Judov. 

  Preplet razvoja in tradicije

  Še vedno se mi zdi, da slika, ki smo jo že tako davno izbrskali v eni izmed trgovinic v Melniku, najmanjšem bolgarskem mestu, do potankosti prikazuje tamkajšnjo nenavadno pokrajino, njene barve in vzdušje, ki je v Bolgariji vedno posebno. Tu se mešajo razvoj in tradicija, novo in staro, vznemirljive spremembe in globoko zakoreninjene navade.

  Pelji me, vlak, v daljave

  Ko sem se ozrla, sem uzrla – železniško postajo. Le da ni bila tista, kjer sem iz vlaka izstopila jaz, pa tudi na noben način ne bi mogla priti tja, saj sem sedla na vlak druge železniške družbe. Ko bi bila izbrala Ferovie dello Stato, nacionalnega italijanskega prevoznika, bi se, tako kot se za železniški muzej spodobi, pripeljala po tirih skoraj do velikanske razstavne hale z vsemi mogočimi vlaki in lokomotivami, ki so vozili po tračnicah na Apeninskem polotoku v zadnjih 184 letih. 

  Nezgrešljiv vrh na robu Krasa, #89/100

  Če se na kraško planoto pripeljete z vzhodne smeri, verjetno ne boste imeli občutka, da ste na planoti, dokler se ne boste znašli na njenem robu. Strmega klanca iz Vipavske doline, torej s severne oz. severozahodne strani, po katerem se boste dvignili za približno 300 metrov nadmorske višine, pa gotovo ne boste spregledali. Kot tudi ne mogočnega 25-metrskega Pomnika miru na razglednem Velikem hribu – Cerju (342 m), od koder se odpira širok pogled na Tržaški zaliv, Furlanijo, Dolomite, Julijske Alpe, Vipavsko dolino in seveda tudi čez Kras.

  S cvičkom med vinogradi

  Turistično društvo Otočec zadnjo soboto v januarju organizira S cvičkom med vinogradi. Prireditev menda nikakor ne promovira pretiranega pitja (cvička), temveč je njen poudarek namenjen pohodništvu, turizmu zidanic, ki je zelo razširjen na Trški gori, ter ponudbi lokalnih pridelkov in dolenjske kulinarike.

Vsebine preteklih številk iz leta 2023

• Decembrska številka

  Ranljiv vir pitne vode

  Podzemna voda je najmanj viden dejavnik okolja, a je eden najvplivnejših. Delež podzemne vode v skupni količini sladke vode na svetu je 30 odstotkov, delež rek in jezer pa zgolj 0,3 odstotka. Sodobna tehnologija je človeku omogočila, da vodo izkorišča in posega vanjo veliko bolj, kot bi bilo to še vzdržno. Ponekod so za potrebe kmetijstva izsušili že vse zaloge in se preusmerjajo v razsoljevanje morske vode, kar ni brez posledic za okolje.

  Kvantne pike 

  Prejemniki Nobelove nagrade za kemijo za delo na področju kvantnih pik, drobnih delcev, ki dodajo barvo zaslonom in medicinskim postopkom, so se že pred razglasitvijo pomotoma pojavila v švedskih medijih. Takšna uhajanja informacij iz Nobelovega odbora so sicer redka, v tem primeru pa tudi sicer niso povzročila kakšne večje senzacije, saj so kvantne pike že nekaj časa naši vsakdanji spremljevalci, vgrajeni v televizijske zaslone in monitorje.

  Arhitekt slovenskega modernizma

  Edvard Ravnikar (1907–1993) je osrednja osebnost slovenske arhitekture druge polovice dvajsetega stoletja, ki pa ne izstopa samo po kvaliteti in bogastvu svojega arhitekturnega opusa, ampak tudi po svoji intelektualni širini in vplivu, ki ga je imel na slovensko in jugoslovansko arhitekturno okolje.

  Urbane živali

  Pomembno je, da smo tolerantni, ne le drug do drugega, ampak tudi do prostoživečih živali, ki so si svoj življenjski prostor poiskale v naši bližini – vsaka vrsta ima neko vlogo v naravi, pustiti jim moramo, da jo opravljajo, tudi v mestih, poudarja dr. Davorin Tome, biolog, sodelavec Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki naravo proučuje z vidika ekologije.

  Fantastična plat znanosti

  Znanstvena fantastika je med žanri na vrhu priljubljenosti. Bralcem in gledalcem daje varen prostor, v katerem lahko raziskujejo nove možnosti, pa tudi družbena in politična vprašanja. Zanimajo jo tehnološki napredek, alternativni načini bivanja, novi svetovi. Znanstvena fantastika je žanr idej.

  Dolina miru

  Caral, prva civilizacija ameriške celine, je druga najstarejša kultura na svetu, takoj za Mezopotamijo. Kolosalne piramide so starejše od egipčanskih, kar pojasnjuje odsotnost keramike. Veljajo tudi za mojstrovino protipotresne arhitekture.

  Kebab na berlinski način

  V Berlinu srečaš neznane pisce, filmske režiserje in scenariste, digitalne in analogne fotografe, spletne novinarje, tržnike, mojstre igranja na glukofonu in programerje v jeziku Rust, pa tudi nekdanje ameriške profesorice in bodoče italijanske umetnice, da ne govorim o starih prijateljih.

  Oaza miru nad Goricama

  Frančiškanski samostan Kostanjevica daje Novi Gorici poseben pečat – ne le vizualno, ampak tudi s svojo stoletno zgodovino in s pozicije nekakšnega sidrišča za prostor, ki ga obdaja. Svojo čelno stran ima obrnjeno proti Gorici, tisočletnemu, sedaj italijanskemu mestu, saj je bil prvotno zgrajen kot mestno svetišče. Zato je markantna samostanska podoba obrnjena proti jugu in mlademu mestu Nova Gorica kaže hrbtno stran.

  Neznanec ob vzhodni meji

  Ozka, kot presta zavita cesta nas je pripeljala do zaselka Klakoče, ki je del razloženega naselja Vetrnik v vzhodnem delu Posavskega hribovja. Nad hrupom in razgledi se tu res ne morejo pritoževati. Z vrha, ki doseže le skromnih 708 metrov nadmorske višine, se ponujajo bogate panorame Bizeljskega in Sotelskega gričevja, Gorjancev, Posavskega hribovja, Boča in Donačke gore, z malo vremenske sreče pa tudi Kamniško-Savinjskih Alp in Pohorja. 

  Na spust Božičkov z Lisce

  Tokrat vas vabimo na Lisco. Ste vedeli, da se v dneh okrog božiča s te najbolj priljubljene planinske točke v Posavju že celo desetletje spuščajo čisto pravi Božički? Da, prav ste prebrali. In ne le to, tudi zelo hitri so, saj se z Lisce poženejo s kolesi. Če bi si jih radi ogledali, morate v letošnjem koledarju obkrožiti 26. december, dogodek pa se običajno začne med 11. in 12. uro.

• Novembrska številka

  Privlačno zlato morskih globin 

  Ko robotsko podvodno vozilo SuBastian prvič potone v modro morje, so v kontrolni sobi ladje Falkor (too) poleg pilotov zbrani tudi vsi znanstveniki. Dobri dve uri bodo nervozno čakali, da se SuBastian dotakne morskega dna na globini 2500 metrov in začne raziskovati neznani svet. 

  Radovednost, vnema, vztrajanje in trma

  Letošnja Nobelova nagrajenca za medicino, Katalin Karikó in Drew Weissman, sta s svojimi prelomnimi ugotovitvami, ki so temeljito spremenila razumevanje interakcije mRNK z našim imunskim sistemom, zaslužna za hitrost razvoja cepiv.

  Neskončno majhno postaja vidno 

  Nobelovci  Pierre Agostini, Ferenc Krausz in Anne L’Huillier so s svojimi eksperimenti omogočili povsem nove dimenzije raziskovanja najmanjših doslej znanih svetov s tem, da so drobec časa, znotraj katerega še lahko opazujemo naravo, skrajšali še za tisočkrat glede na dosedanja opazovanja.

  Živali so naši sorodniki

  Dr. Marjetka Golež Kaučič v Geinem intervjuju: »Ljudje bi sebe morali dojeti le kot eno izmed vrst na tem planetu, ne pa se imeti za superiorna bitja, ki imajo pravico izkoriščati naravo. Vsako čuteče bitje sodi v moralno skupnost – ne glede na to, kateri vrsti pripada, bi moralo imeti pravice.«

  »Njegovi« so tudi izvijač, zobna ščetka in teniški lopar

  Čeprav izdelke oblikovalca Oskarja Kogoja vsi poznamo in so del našega spomina, nas z nekaterimi preseneti. Snov med njegovimi rokami in mislimi se je pretakala od velikih industrijskih izdelkov, izdelkov za gospodinjstvo in otroke, med številne športne rekvizite do drobnih stvaritev in enkratnih del.

  Melodije dišav

  Ustvarjalci dišav svoje delo pogosto primerjajo s pisanjem glasbe: melodije dišav, tako kot glasba, odražajo čas in bogatijo vsakdanje življenje. Parfumar loči vonje letnih časov in natančno ve, kateremu letnemu času pripadajo določene arome, pa tudi kateri parfumi so primerni za to ali ono žensko. 

  Ponosni pomnik preteklosti

  Delavstvo verjetno ni prva družbena skupina, na katero bi človek pomislil, ko se odpravlja v Pariz. Pa vendar je bil prizorišče marsikaterega boja za delavske pravice, ki so ga zgodnji proletarci izbojevali tudi za nas. Recimo prvi teden plačanega dopusta, ki so ga v 30. letih 20. stoletja najprej uvedli francoski delodajalci kot odgovor na pritisk sindikatov. Ampak v bistvu se je začelo mnogo prej, s pariško komuno, ki se je v pariški četrti Belleville še vedno s ponosom spominjajo. 

  Veliko srce v delti Gangesa

  Poplava okusov, dišav in smeha. Tekstila, čajevca in rek. Tudi smradu. Poplava poplav, ki so v Bangladešu bolj vsakdanjik kot izredne naravne razmere. Poplava teles, potu, garanja, pisanih rikš. Poplava toplih oči, neposrednih dotikov in nič kaj dosti žalosti na podrtih ulicah in vaških poteh. Na videz skoraj raj, iz katerega pa njegovi prebivalci redno odhajajo s trebuhom za kruhom. 

  V najstarejšo vinsko klet v Sloveniji 

  Najbolj razširjeno praznovanje v Sloveniji, povezano z vinom in vinsko kulturo, je brez dvoma martinovanje. Praznujemo ga 11. novembra in še ves teden ali celo dva zatem. Takšnega jesenskega rajanja drugod po Evropi ne boste doživeli. Mi smo se tokrat odločili obiskati Ptuj, ker se ponaša z najstarejšo vinsko kletjo v državi in z najstarejšim slovenskim vinom.

  Zlati macesni

  Macesni uspevajo vse do 2400 metrov nadmorske višine, saj odlično kljubujejo mrazu, močnim vetrovom in snegu. V Sloveniji so razširjeni v Julijcih, Karavankah in Kamniških Alpah, kjer na približno 2000 metrih tvorijo gozdno mejo. Med našim obiskom v njihovem rajskem domovanju na Slemenovi špici (1911 m) pod Mojstrovko jih ni bilo doma.

• Oktobrska številka

  Kakšno vročino še lahko prenesemo?

  Sposobnost vzdržati zunanje temperature se sicer razlikuje od človeka do človeka, odvisno od starosti, splošnega zdravja in osebne ravni tolerance, vendar se počasi približujemo mejam preživetja v ekstremni vročini, ki jih določa naravni mehanizem telesa za uravnavanje notranje temperature s potenjem in odvajanjem toplote. Večina ljudi in njim podobnih živali umre že po nekaj minutah pri temperaturah okrog 60 stopinj in veliki vlažnosti.

  Otrok podnebnih sprememb

  Waddensko ali Vatsko morje je edinstveno območje divje narave, ki je še posebej pomembno kot postaja na poti več milijonov ptic selivk. Razteza se 500 kilometrov vzdolž obale Severnega morja in je največji ravninski ekosistem slanih močvirij in obalnih sipin, ki se z valovanjem  morja, plimovanjem ter morskimi tokovi in vetrovi nenehno spreminja. Severno morje ni starejše od 10.000 let – je rezultat podnebnih sprememb, natančneje konca ledene dobe in otoplitve podnebja. 

  Dar ali prekletstvo?.

  Večjezičnost nas spremlja že vsaj od časov antične Grčije, Rima in Egipta. Samo pomislite na kamen iz Rosette. Na njem je enako besedilo vklesano v egipčanskih hieroglifih, egipčanski demotski pisavi in grščini. Dokaz o večjezičnosti se najde celo v Stari zavezi. Čeprav je večjezičnost razširjena po vsem svetu, so se lingvisti dolgo otepali večplastnih vprašanj, ki jih odpira.

  Bodo zmagovalke meduze?

  Znanstveniki so v vulkanskih votlinah pod hidrotermalnimi izviri sicer dobro raziskanega podvodnega vulkana na vzpetini vzhodnega Tihega oceana ob Srednji Ameriki avgusta odkrili povsem nov ekosistem. Z uporabo  podvodnega robota so pod morskim dnom našli jamske sisteme, polne živih bitij, ki so jih doslej videvali le nad termalnimi izviri. O tem izjemnem odkritju smo se pogovarjali z dr. Tinkaro Tinto z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, ki se je s sodelavcem Tihomirjem Makovcem udeležila odprave na vzhodni Tihi ocean z novim raziskovalnim plovilom R/V Falkor v sklopu inštituta Schmidt Ocean, da bi  preučevala vplive virusov na strukturo in delovanje teh ekosistemov.

  Oblikovalka v ne tako čudežni deželi

  Janja Lap  je ime, ki ne zveni znano, njeno znanje in delo je vse doslej v arhivih slovenskega oblikovanja ostalo spregledano. Po vrnitvi iz Anglije kljub svojim izjemnim izkušnjam  – kot raziskovalka je delala s pionirji oblikovalskega raziskovanja na londonskem Royal College of Art ter nato še deset let učila v Sheffieldu in dve leti na vrhunski londonski šoli za arhitekturo – ni bila dovolj dobra oziroma očitno neprimerna za zaposlitev  na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, pa tudi na takrat novem programu študija oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost …

  Prva turistična jama v Evropi

  Skoraj dvesto let pred začetkom turizma v danes najbolj znanih kraških jamah v Sloveniji je bila jama Vilenica že priljubljen cilj popotnikov. Iz bližnjega Trsta, kamor so pripluli od blizu in daleč, so že od leta 1633 prihajali turisti na ogled naravnega podzemnega čudesa z orjaškimi kapniki in skrivnostno energijo. Domačini so namreč verjeli, da v njej prebivajo dobre vile. Od tod je tudi dobila ime.

  Vztrajajo le najbolj trmasti

  Makadamska cesta do slapu Štrbački buk, ene največjih znamenitosti Nacionalnega parka Una, je zbujala vtis, da gremo v divjino. Še v prvi polovici 20. stoletja je bilo ob reki Uni, po kateri poteka tudi državna meja, veliko mlinov za mletje žita. Ob vodi ali v vodi je tu in tam potrpežljivo stal kak ribič, in ko bi najmanj pričakovala, da v teh odmaknjenih koncih kdo živi, se dolina nekoliko razširi, ponudi nekaj obdelovalne zemlje in že prva hiša vabi z napisom B&B.

  Freud v kavarni

  Dunaj slovi kot prestolnica kave, in če ne bi vedel, da je svetišče te grenke pijače v Trstu, bi se s tem zlahka strinjal. Pa vendar: tradicija pitja kave je na Dunaj prišla z vzhoda, prinesli so jo Turki, toda Avstrijci so bili tisti, ki so kavomanijo postavili za temelj vsega mestnega življenja. Tukajšnja kavarna je temeljna institucija, institucija z visokimi stropi, koncertnim klavirjem, časopisi na starodavnih palicah, obešenih na posebnih obešalnikih ali ležečih na ločeni mizi.

  Veliki trije na Tržiškem, # 77/100

  S Flyem sva se podala na najbolj obiskan in obenem najzahodnejši dvatisočak v grebenu Košute, Veliki vrh. Spotoma sva »odkljukala« še naš najnižji dvatisočak, točno 2000 metrov visoki Toplar, in nekaj metrov nižjo Kofce goro.

  Pohorje po dolgem in počez

  Ali ste vedeli, da letos obeležujemo 130 let Planinske zveze Slovenije in 70 let Slovenske planinske poti? Ta velja za eno najstarejših v Evropi in na svetu, Mariborčani pa so nanjo še posebej ponosni, saj se njenih 616,4 kilometra začne pod Pohorjem, natančneje v Radvanju. V počastitev obeh obletnic med 6. in 8. oktobrom pripravljajo prireditev Crossing Pohorje 2023.

• Septembrska številka

  Od diskete do rakete

  Različne generacije uporabljajo tehnologijo vsaka na svoj način, v skladu s tem, kdaj in kako je sodobna tehnologija vstopila v njihovo življenje in kaj je s seboj prinesla ter kaj odnesla.

  Naravni pigmenti iz mineralov

  Barva mineralov je lahko njihova lastna barva, lahko pa jo prispevajo primesi barvajočih ionov ali vključki v mineralu gostitelju. Naravni pigmenti se še vedno uporabljajo, čeprav so jih v glavnem nadomestili umetni.

  Bogata zgodba skromne obutve

  V espadrilah so v španski državljanski vojni katalonski vojaki korakali proti fašističnim vojskam. Čeprav so se hitro obrabile in jih je bilo treba pogosto menjati, so bile vseeno cenejše od vojaških škornjevv Španija je še vedno velik proizvajalec espadril, a jih danes večino izdelajo v Bangladešu. 

  Podaljšana štirica

  Dr. Boštjan Batagelj: »Ker javno mobilno omrežje 5G v Sloveniji ne prinaša bistvenih prednosti, ampak je samo nekakšna nadgradnja omrežja 4G, se zahtevnejši uporabniki odločajo za to, da postavljajo lastna omrežja 5G.«

  Največja grožnja za evropske gozdove

  Osmerozobi smrekov lubadar in šesterozobi smrekov lubadar sta najpomembnejša škodljivca v  smrekovih gozdovih, ne le v Sloveniji, Na območju, kjer se pojavita, lahko prizadeneta smrekov gozd v celoti.

  O laseh in dlakah

  Celovit zgodovinski pregled o pomenu las in poraščenosti v družbenem življenju ter o vseh načinih in pristopih za urejanje pričesk in kocin na razstavi v pariškem muzeju MAD. 

  Samosvoja in še vedno pristna

  Najsevernejša francoska regija Hauts-de-France se razlikuje od preostalih delov države. Narava je samosvoja in še vedno zelo divja. Tjulnji prihajajo na Opalno obalo vsak dan. To je dežela gotskih cerkva, zvonikov, ki jih je zaščitil Unesco, vojaških spomenikov in bojnih polj iz prve in druge svetovne vojne ter ostankov industrije. 

  Na Divjem zahodu

  V ZDA je kar 424 narodnih parkov. V vsaki zvezni državi jih je vsaj nekaj, med paradne konje po lepoti, barvitosti in tudi številu obiskovalcev pa se vsekakor uvrščajo ameriške države »Divjega zahoda« – Utah, Kolorado, Nova Mehika, Arizona in Kalifornija. Najvišje lahko prapor izobesijo v Grand Canyonu, sledijo pa mu parki z nenavadnimi imeni: Arches, Zion, Bryce, Antelope, Saguaro, Capitol Reef, Meteor Crater, Canyonlands … 

  Ubrane melodije ob Kamniški Beli

  Na svetu ni ravno veliko slapov, ki bi dobili ime po malem pihalu, imenovanem orglice. V Kamniški Bistrici oziroma v levi, stranski ledeniški dolini hudournika Kamniška Bela, ga imamo. Kar dobro skrit, eleganten večstopenjski lepotec je visok približno 40 metrov. Pravijo, da ob večji količini vode ustvarja zvoke, ki spominjajo na igranje orglic.

  Sladek zaključek poletja

  Ljubitelji sladkega si morajo na koledarju obkrožite 23. in 24. september, ko bodo v Kopru organizirali 15. mednarodni festival sladic in sladkih izdelkov Sladka Istra. Gre za največjo tovrstno prireditev v Sloveniji.

• Avgustovska številka

  Zakaj se staramo?

  Ena izmed nedavnih raziskav »naš rok trajanja« postavlja zelo visoko, med 120 in 150 let. Pri človeku in pri živalih staranje pomeni izgubo informacij, ki so pomembne za preživetje – poveča se število poškodb genoma in epigenoma.

  Wagnerjeva ograja

  V Solkanu je prvič na ogled ograja slovitega secesijskega dunajskega arhitekta Otta Wagnerja, ki je nekoč stala na Solkanskem mostu, a je med vihro prve svetovne vojne zgrmela v Sočo. Od tam so potapljači izvlekli nekatere njene dele, ki jih zdaj hranijo v Goriškem muzeju. 

  Nazaj k naravi

  Od narave smo prekopirali marsikaj, kar nas ima danes velika večina za produkt človeške inteligence. Pa da ne bomo prestrogi, tudi za kopiranje je treba nekaj inteligence, a izvirne rešitve so na relaciji človek–narava vsekakor na strani te druge. Pogosto so naravne različice celo bolj sofisticirane.

  Pametni materiali in digitalno modeliranje

  Profesorica Almira Sadar: »Iz pametnih tekstilij so lahko narejena oblačila, ki spreminjajo barvo ali vzorec, se odzivajo na telesno temperaturo ali na zunanjo temperaturo …« dodaja, da so nekateri umetni materiali so tako kakovostni, da jih ni treba prati po vsakem nošenju, torej privarčujemo pri porabi pralnih sredstev in količini vode.

  Britanski posvojenček iz Andaluzije

  Jerez de la Frontera se na prvi pogled ne zdi kaj posebno drugačen od drugih mest v tem najjužnejšem delu Španije. A videz vara. Če ste bolj pozoren opazovalec, boste hitro ugotovili, da ima kraj poleg številnih rančev s konji še eno posebnost,ki jo je nujno videti –ponudbo šerija. A domačini ga ne poimenujejo tako, temveč mu pravijo jerez. 

  Spirala tihega nasilja se nadaljuje

  Vohunske vojne so pogosta značilnost odnosov med ZDA in Rusijo vse od nastanka Sovjetske zveze leta 1922. Čeprav gre za majhne bitke v senci visokih tehnologij, so vir nenehne napetosti med državama, saj gre za zbiranje občutljivih informacij, ki bi lahko eni strani prinesle določene prednosti.

  Ko se narava pobaha 

  Površina Egipta je večja od milijon kvadratnih kilometrov, zeleni pas ob Nilu in Rdečem morju, ki ga obišče večina turistov, pa zajema le nekaj odstotkov tega območja. Vse drugo je velikanska, nepregledna puščava, ki jo reka Nil »deli« na vzhodni del, imenovan Arabska puščava, in zahodna prostranstva, ki jim pravimo Libijska ali tudi Zahodna puščava. 

  Po Berlinu z gondolo

  Marzahn je od nemško-poljske meje oddaljen le osemdeset kilometrov in leži na skrajnem zunanjem obodu poselitve vzhodnega dela Berlina. Je najimenitnejši predstavnik t. i. Plattenbau, kakor se po nemško reče blokovski gradnji, ter tudi največje takšno naselje v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Najbrž je odveč dodajati, da se soseska s takšnimi označbami ne uvršča na strani turističnih vodnikov.

  Visokogorske začimbe nad Kotom

  V Mojstrani, ki leži ob vstopu v Triglavski narodni park, je bilo kljub zgodnji uri že kar živahno, kar me seveda ni presenetilo. Vas je že stoletja povezana s planinstvom, zato je tudi sodoben Slovenski planinski muzej doma prav v Mojstrani. Planinski značaj vasi je bil »zapečaten«, ko je leta 1889 prišel v neposredno bližino, na Dovje, službovat duhovnik Jakob Aljaž.

  Na največji festival štrukljev 

  Najbrž ni Slovenca, ki ne bi poznal štrukljev, kulinarične posebnosti naše države. Če ste med njihovimi ljubitelji tudi vi, morate v soboto, 19. avgusta, na gasilski poligon v Grušovlje, kjer bodo drugo leto zapored pripravili Štrukljifest, največji festival štrukljev v Sloveniji. Organizatorji dogodka napovedujejo, da jih bo mogoče pokusiti najmanj 35 vrst.

• Julijska številka

  Neslutene razsežnosti prihodnosti

  Tehnološki giganti, kot so Google, IBM in kitajski Baidu, drzno napovedujejo sto- in večtisočne kubitne računalnike, ki bodo spremenili svet. Prvi kvantni računalniček na Slovenskem je sicer le enokubitni, a dela vse tisto, kar delajo veliki.

  Nezmožnost vizualizacije

  Zaradi zanimanja medijev je afantazija postala odskočna deska za znanstveno kariero, nove študije objavljajo skoraj vsak mesec. Izraz afantazija, torej pomanjkanje fantazije, ni star niti deset let, predlagal pa ga je profesor Adam Zeman z Univerze v Exeterju.

  Marijino steklo

  Nekoč so v cerkvah »zastekljevali« okna z velikimi prozornimi kristali sadre, zaradi česar ima ta mineral staro slovensko ime Marijino steklo. Zdvojčeni kristali sadre so znani kot »lastovičji rep«, v puščavah rastejo kristali sadre z imenom saharska roža, vlaknati kristali sadre so znani pod imenom selenit, drobnozrnat različek sadre pa je znan kot alabaster.

  Kolaps biodiverzitete

  »K sreči je naše morje najbolj severno v Sredozemlju in ima zato znatno bolj mrzle zime, ki preprečijo, da bi se pojavil marsikateri prišlek iz drugih biogeografskih okolij,« pravi naš sogovornik prof. dr. Lovrenc Lipej, eden vodilnih raziskovalcev na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. 

  Najhitreje rastoča diagnoza sodobnega sveta

  V Sloveniji ima motnjo hiperaktivnosti in primanjkljaj pozornosti (ADHD) med pet in osem odstotkov mladih, v Ameriki že 16 odstotkov. Vzroki ADHD še niso popolnoma razumljeni, domnevajo pa, da vključujejo kombinacijo genetskih, nevroloških in okoljskih dejavnikov.

  Unescova dediščina Nemčije

  Slovenci v Nemčiji najraje potujemo na Bavarsko, sledita ji deželi Baden-Württemberg in Hessen, kamor vodi večina poslovnih poti med državama. Med mesti je na prvem mestu po obisku Slovencev bavarska prestolnica München, sledijo ji Berlin, Nürnberg in Frankfurt na Majni. Nemčija ima na seznamu Unescove dediščine 51 kulturnih in naravnih znamenitosti (največ, osem, jih je na Bavarskem), s čimer se v svetovnem merilu uvršča v sam vrh, za Italijo in Kitajsko.

  Svet na 64 kvadratkih

  Evropski parlament: »Šah je univerzalna igra brez starostnih, spolnih in drugih omejitev, s katero je mogoče izboljšati socialno kohezijo in integracijo, okrepiti boj proti diskriminaciji, zmanjšati stopnjo kriminala in različnih zasvojenosti in je koristna za duševno zdravje.« Le zakaj torej v nekaterih (tudi evropskih ) državah prepovedujejo igranje šaha na javnih mestih?

  Od vulkanov do skodelice kave

  Nikaragva je priljubljena popotniška in turistična destinacija. Ima precej zakladov kulturne dediščine, predvsem slikovito staro arhitekturo, ki jo lahko občudujemo v nekdanjih kolonialnih mestih, Granadi in Leónu. Znana je tudi po čudoviti naravi – in čeprav ima res krasne plaže, se najlepši biseri skrivajo v notranjosti. To so vulkani, med katerimi so znani predvsem trije.

  Ducat kilometrov za 360 stopinj

  Že proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja je bila Cortina elitna destinacija prvih britanskih turistov. Mimogrede, na Britance je kot kaže res naredila dober vtis, saj se je tudi najbolje prodajani avtomobil v Združenem kraljestvu v 70. letih 20. stoletja – Ford Cortina – imenoval po smučarskem središču Dolomitov. Po prvi svetovni vojni se je britanskim gostom pridružila še italijanska elita. 

  Na praznik žetve na Polenšak

  Ste že kdaj prisostvovali žetvi, kot so jo opravljali nekoč, torej brez strojev, temveč s klepanjem srpov, žetvijo žanjic s srpi in koso ter s kosilnico na konjsko vprego? Če je vaš odgovorov nikalen, imate na Polenšaku sredi julija naravnost idealno priložnost, da spoznate starodobno žetev. In ne le to: Turistično društvo Polenšak prav letos organizira 60. Praznik žetve, ki bo ob jubileju še posebej slovesen, vključno z bogato razstavo kruha in pogač.

• Junijska številka

  Davek turizma

  V Barceloni so, da bi obvladali število turistov, že pred leti prepovedali kratkoročne najeme preko Airbnb. Zdaj pa so naredili še korak naprej in prenatrpanost poskušajo zmanjšati tudi z omejevanjem turističnih skupin. Tudi številna druga mesta pripravljajo omejitve za preprečevanje čezmernega turizma.

  Strojno učenje

  Deset milijonov evrov vreden projekt, koordiniran iz Slovenije, bo v prihodnjih petih letih zaposloval 50 podoktorskih raziskovalcev z vsega sveta. Med raziskovanimi področji so napovedovanje višine gladine morja, personalizirana medicina in raziskovanje komunikacije delfinov.

  Monitoring travnikov

  Z uporabo satelitskih posnetkov v kombinaciji z opazovanji na terenu je mogoče pridobiti pomembne informacije, ki vključujejo tudi podatke o travnikih. Spremljanje stanja travnikov na ravni celotne države lahko prispeva k sprejemanju bolj objektivnih odločitev o rabi prostora ter oblikovanju učinkovitejših politik upravljanja zemljišč ter varovanja pomembnih habitatov. 

  Travniki izginjajo najhitreje 

  Enako kot podnebne spremembe bi nas moralo skrbeti, da raziskave kažejo 70-odstotni upad travniških žuželk v zadnjem desetletju. To je največji upad med vsemi živalskimi skupinami in pomeni tudi upad hrane za na primer žužkojede ptice in netopirje ter njihove plenilce v prehranjevalni verigi. Načeli smo ravnovesje v celotnem ekosistemu, opozarja biologinja Martina Kačičnik Jančar.

  Motnje, ki lahko vodijo v demenco in raka

  Približno 150.000 Slovencev ima težave z motnjami dihanja med spanjem, ki jih je treba zdraviti. Te motnje še niso obravnavne kot javnozdravstveni problem, čeprav bi glede na pogostnost in posledice morale biti. Dolgoročno pomenijo tveganja za številna druga obolenja.

  Od Velikega zidu do velikega pande

  »Kitajski zid je hrbtenica zmaja in naše nacije, mi Kitajci pa smo zmajevi otroci,« mi je pripovedoval kitajski spremljevalec ob obisku obmorske trdnjave v Beidaiheju. S tem vojaškim objektom, ki ga imenujejo Zmajeva glava, se začenja Veliki zid, ki se nato gibko zvija skozi več provinc. Dva tisoč let so potrebovali, da so ga postavili, zdaj potrebuje nenehno nego in obnavljanje, da bi trajal. Sodobna Kitajska se je tej nalogi zapisala že leta 1987, ko je Veliki zid kot objekt svetovne kulturne dediščine priznal tudi UNESCO. 

  Grki, turisti in druge živali 

  V predsezoni so na Krfu cvetoče girlande dobrodošel okras izpraznjenih gostinskih teras. Te so prazne le v pomenu, da po njih ne posedajo turisti. Tik pred sezono jih namreč zavzamejo domačini, ki hitijo s še zadnjimi popravili in izboljšavami. Prizadevnost, s katero sučejo orodje ali pač omela, vsekakor pomete s tistimi hudobnimi, žaljivimi pavšalnimi sodbami izpred slabega desetletja, ko je Grčija v veliki evropski družini obveljala za najbolj lenega in hkrati požrešnega člana. 

  Na obisku nepriznane mini republika

  Med samooklicane državne entitete, ki jih »svet« ne priznava, se uvršča (tudi) Pridnestrje, ozek pas ozemlja ob reki Dnester, ki se vriva med Moldavijo in Ukrajino. Po razpadu Sovjetske zveze so prebivalci, večinoma politično in gospodarsko navezani na Rusijo, razglasili samostojnost. Sledila je vojna z Moldavijo, ki jim ni želela priznati neodvisnosti. Ko je Rusija odcepljeni republiki priskočila na pomoč, so se spopadi precej razširili, v bojih je umrlo na stotine ljudi. Premirje, ki so ga podpisali julija 1992, je še vedno v veljavi, postali so neodvisni, ne pa tudi priznani. 

  Do tja, kjer se rodi Tolminka

  Tolminka je dolga vsega 20 kilometrov, pri Tolminu se že izliva v Sočo. Približno polovico poti opravi skozi čedalje ožjo ledeniško dolino, ki ločuje Krnsko pogorje od Komne in Spodnjih Bohinjskih gora, preden se zlije v Tolminsko kotlino, pa se prebije še skozi globoko in ozko sotesko, imenovano Korita Tolminke. 

  Med zombije v Prlekijo

  Ste vedeli, da je prve slovenske filmske zapise v Ljutomeru posnel ljutomerski odvetnik dr. Karol Grossmann? Ob stoti obletnici teh zapisov je leta 2005 v Ljutomeru zaživel Grossmannov festival fantastičnega filma, ki velja za enega najbolj zanimivih v Evropi. Letos ga bodo izpeljali že mesec prej kot prejšnja leta, zato si na koledarju obkrožite dneve med 19. in 24. junijem.

• Majska številka

  Vsega ne bo rešila tehnologija 

  Biodiverziteta je ena najbolj dragocenih in najbolj žlahtnih značilnosti našega planeta, obenem pa je ključni element ekosistemskih storitev, od katerih smo odvisni. Pomembna je za naš obstoj in vpliva na kakovost življenja. Slovenija se ponaša z eno največjih biotskih pestrosti v Evropi.

  Vsi imajo radi emodžije! 

  Množično sprejemanje emodžijev lahko v mnogih pogledih razumemo kot vrnitev k bolj arhaičnemu sistemu pisanja, ki se opira na vizualne znake namesto na zapleten jezik. Seveda pa je malo verjetno, da bo prišel dan, ko bodo emodžiji postali polnopraven sistem pisanja.

  Ni vse zlato, kar se sveti

  Železo je ena najpomembnejših kemijskih prvin na Zemlji. V obliki železovih mineralov je lahko pomembna ruda ali pa so železovi minerali preprosto privlačni zaradi barve in sijaja – le kdo se ne spomni Erjavčeve pripovedi Ni vse zlato, kar se sveti? Železo je še posebej zanimivo v meteoritih, ki so stari toliko kot naše Osončje.

  Hrana za prihodnost

   »Izrazi, kot je superhrana, so predvsem marketinške pogruntavščine na prehodu v družbo izobilja,« pravi biokemičarka dr. Nataša Poklar Ulrih, ki sodi med dva odstotka najbolj citiranih raziskovalcev na svojem področju na svetu. Njeno raziskovalno delo na Biotehniški fakulteti je od samega začetka posvečeno proučevanju biofizikalnih in biokemijskih lastnosti proteinov ter živilski kemiji.  

  Neozdravljiva bolezen neznanega izvora

  Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša nevrodegenerativna bolezen, takoj za Alzheimerjevo. Po svetu pa naj bi bilo že okrog 6,3 milijona, v Evropi pa 1,2 milijona bolnikov. Število invalidnih oseb in število smrti se povečuje hitreje kot pri katerikoli drugi nevrološki bolezni.

  Sladko življenje

  V Italijo se zlahka odpravimo brez pravega cilja, kajti prej ali slej se zaletiš v kakšno znamenitost z Unescovega seznama, tudi če tega sploh ne načrtuješ in le preprosto uživaš v pohajkovanju. Kot bi lebdel na tistem sladkem valu, ko ti ni treba narediti prav ničesar, samo uživaš v toplem soncu, italijanski kanconi ter dramatičnih mediteranskih razgledih, navijaš špagete con arrabiata in srkaš vino bianco …

  Obalni tramvaj

  Belgijski obalni tramvaj, kusttram, je s svojimi 68 postajami že od nekdaj nepogrešljiv del vsakodnevnega življenja na obali, saj je z njim mogoče priti tako rekoč kamor koli. Deluje od leta 1885, ko je začel voziti med Ostendejem in Nieuwportom. Njegova pot se je z leti daljšala in zdaj pelje po več odsekih nekdanjih lokalnih tramvajskih prog.

  Zlati trikotnik

  Kordova, Granada in Sevilla so andaluzijski biseri, v katerih so Mavri zapustili naravnost izjemno dediščino. V Kordovi očara slovita mošeja Mezquita, v Granadi Alhambra, v Sevilji pa mestna palača Alcázar.

  Nenačrtovana Fortica

  Tako kot še nič v teh dneh, ko se potepamo po Bosni, čeprav smo bili namenjeni v južno Dalmacijo, tudi Fortica ni bila načrtovana. Kako neki, saj sem pravkar prvič slišala zanjo. A po navdušenem priporočilu domačina v mislih že preračunavam, kako bi ta planinski izlet vključila v naš nadvse fleksibilen in stihijski itinerarij. 

  Po Uskoški poti  

  Mesec ljubezni je naravnost idealen čas za odkrivanje romantičnih kotičkov naše države. Mi smo se odločili za obisk najmanjšega in hkrati edinega slovenskega mesta na otoku, ki ga je v zibel položila reka Krka. Vpeto med Krakovski gozd, ravnice rodovitnih polj in hribovite Gorjance, je skozi preteklost do današnjih dni navdihovalo številne pomembne ljudi in umetnike. 

• Aprilska številka

  Intelektualna revolucija

  Jezikovni modeli umetne inteligence postajajo izjemno napredni, ChatGPT z lahkoto vsaj nekaj časa ustvarja vtis, da gre za človeka in ne programsko orodje.

  Stroj za halucinacije

  Potem sva razpravljala o drogah in KUKU mi je rekel, da je bolje, če jih sploh ne uporabljaš, a za »izobraženega človeka srednjih let je najboljša droga tista, ki ti omogoča, da pokažeš svojo igrivost in avanturizem, ne da bi pri tem izgubil ostrino pozornosti in zavest.

  Barvna revolucija

  Razkošne, lesketajoče se barve niso opazne zaradi pigmentov ali barvil, ampak zaradi površine s kristalnimi nanostrukturami, ki razpršijo svetlobo v tako imenovane strukturne barve. To izjemno znanje narave zdaj prehaja v človeško tehnologijo.

  Najbolj smrtonosna oblika raka

  Pljučni rak je v svetovnem merilu najpogostejši rak in najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri moških. V Sloveniji vsako leto za pljučnim rakom zboli okoli 1500 ljudi.

  Pomembno je ohranjati človečnost

  Intervju z dr. Matejo Gaber: »Umetnost v srednjem veku še zdaleč ni bila temačna.«

  Večnamenski modularni objekt(i)

  Mächtigov kiosk K67 je objekt v nenehnem procesu spreminjanja, je metamorfoza, ki je bistvo oblikovanja.

  Mehurčki, dekletovi najboljši prijatelji

  Veliko priljubljenih prepričanj o šampanjcu temelji na mitih. Poznavalci cenijo predvsem šampanjec, ki spada v kategorijo extra brut.

  Kjer se zavemo svoje majhnosti

  Unesco je Cinque Terre Ligurije uvrstil na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Pet barvitih vasi, Monterosso, Vernazza, Corniglia, Manarola in Riomaggiore, je dokaz, da lahko narava in človek z roko v roki ustvarita sijajne spomenike.

  Prihodnost, zgrajena na tradiciji

  Obiskovalci iz Anglije so v Keniji še vedno med najštevilnejšimi, res pa jih lahko srečamo predvsem v na gosto posejanih narodnih parkih, kjer obujajo spomine na obdobje »slavnih« safarijev.

  Simboli na kartah kot zgodbe svojega časa

  Marsejski tarot je standardni vzorec paketa tarota z 78 kartami, ki je bil zelo priljubljen v Franciji v 17. in 18. stoletju in se izdeluje še danes.

  Z dvema volkcema na Tigrovski poti, #22/100

  V spomin na svoje protifašistične junake so domačini leta 2000 v Ocizli uredili Tigrovsko spominsko krožno pot, ki poleg kulturnih in naravnih znamenitosti obide tudi točke, kjer so se mladi tigrovci skrivaj sestajali in snovali načrte za svoje akcije.

  Po divje šparglje na Kras

  Slovenski in italijanski Kras, kjer je julija lani pustošil strahovit požar, bo v prihodnje povezala dobrih 130 kilometrov dolga krožna pot.

• Marčna številka

  Kjer ljudje in drevesa rastejo skupaj 

  Številnim metropolam grozi prenatrpanost, zasičenost ali pa rast morske gladine. Vlade po vsem svetu zato iščejo rešitve v popolnoma novih, tehnološko najsodobneje opremljenih in digitaliziranih mestih v puščavah, ob morju ali pa kar na njem.

  Delujoči v vseh predvidenih scenarijih

  Sistem umetne inteligence mora biti zmožen zaznavati okolje, v katerem deluje, na nepredvidene okoliščine se mora znati prilagoditi. Odlika avtomatskih sistemov je, da so lahko bolj zanesljivi od ljudi na mnogih področjih, celo v medicini in politiki.

  Nebesa, ki padajo na zemljo 

  Kitajci so najprej izumili petarde, nato pa še ognjemet. V Evropi so priljubljeni že od srednjega veka, ko so jim navdušeni opazovalci rekli kar peklenski ogenj. Ponekod so dovoljeni le še tihi ognjemeti, alternativa so tudi laserske predstave ali svetlobne predstave z droni.

  Arhitektura za dobro kakovost življenja

  Dr. Matjaž Uršič: »Zame je pomembna v prvi vrsti vsebina in kako bomo neko novo arhitekturo uporabljali.« Ljudje so vedno bolj mobilni, pojem dvodomicilnosti je močno prisoten – nimajo več potrebe, da bi »gnezdili«. »Stanovanjske soseske v Sloveniji niso slabe, še vedno imamo relativno močan srednji sloj, ki na žalost počasi izgublja moč.«

  Intelektualec par excellence 

  Veno Pilon, eden od mojstrov slovenskega ekspresionizma, je bil tako slikar kot grafik in fotograf. Svoje pariško in slovensko obdobje je opisal v avtobiografiji Na robu, konec lanskega leta pa so se ajdovskemu slikarju poklonili še s knjigo Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij: Veno Pilon med podobo in besedo. 

  Za obzidjem spet en sam papež

  Vatikanisti se sprašujejo, kako dolgo bo v sedanjem stanju duha, ki ni dosti bolj spodbudno od tistega pred desetletjem in je pripeljalo do odstopa papeža Ratzingerja, zdržal sedanji papež. Napovedi, da bo Frančišek morda še letos rekel zbogom.

  Tekoča hrana in post

  Nemci München v šali imenujejo »policijsko mesto, Polizaistadt, saj to močno spominja na ime pokrajine, v katero to mesto spada – Freistaat Bayern. Bavarska je ena od treh nemških zveznih dežel, ki jih uradno štejejo za »države« in so poleg tega še »svobodne«. Sarkazem glede imena policijska država ni povsem iz trte zvit …

  Dom prvakov

  Iten so slavni kenijski tekači prepoznali kot idealno vadbišče. Tu trenirajo ali so trenirali mnogi vrhunski športniki, tudi dobitniki številnih medalj na svetovnih tekmovanjih in olimpijskih igrah. Za začetek tukajšnjega atletskega dogajanja šteje leto 1976, ko je prišel v mestece irski misijonar Colm O’Connell.

  Gostoljubni dvatisočak

  Raznovrstnost alpske flore je zaradi lege Koroške na območju Dobrača še posebej bogata. Več kot 800 različnih vrst rastlin, zbranih na stičišču petih naravnih habitatov (arktično-alpskega, srednjeevropskega, ilirskega, submediteranskega in subpanonskega), bi si v poletnih mesecih lahko ogledali tudi v Alpskem vrtu, ki se razprostira na 10.000 m2 tik ob beljaški alpski cesti.

  Dvorec Visoko

  Letošnje leto je razglašeno za leto Ivana Tavčarja (1851–1923), saj mineva sto let od njegove smrti. Odločitev, kam jo bomo mahnili marca, tako ni bila težka. Sprehodimo se torej v kraje, ki so postali kulisa povesti Cvetje v jeseni in V Zali ter zgodovinskega romana Visoška kronika!

• Februarska številka

  Plemenito granatno jabolko

  Granat je znan kot rdeč plemenit kamen, a za tem izrazom se skriva cela družina mineralov in njihovih draguljarskih različkov atraktivnih barv z zelo visokim sijajem.

  Gurmani na poti

  Kulinarični turizem je odkrivanje kulture določene dežele ali destinacije s spoznavanjem lokalne hrane in pijače oziroma kuharskih tradicij. Do leta 2032 naj bi doživel kar 16,6-odstotno rast.

  Med ognjem in ledom

  Država, ki skupaj z otoki obsega dobrih sto tisoč kvadratnih kilometrov, ima v izobilju le elektrike in rib. Primanjkuje jim celo ljudi, saj komaj 370.000  prebivalcev težko vzdržuje vso potrebno infrastrukturo, ki jo vsako leto dodatno obremeni še skoraj poltretji milijon tujih turistov.

  »O, srečen človek, ki ima tako delo«

  Moderna galerija v Ljubljani, dograjena leta 1948, je hiša, ki je zanetila spor med največjima slovenskima arhitektoma: Jožetom Plečnikom in Edvardom Ravnikarjem. Zgrajena po Ravnikarjevi zamisli odraža tako Plečnikov kot Le Corbusierov vpliv, ki pa ju je nadgradil z lastno poetiko.

  Robotska rehabilitacija

  Prof. dr. Imre Cikajlo: »V Sloveniji smo ves čas v stiku z raziskovalci in podjetji ter tudi sami prispevamo svoj delež k nastanku rehabilitacijskih robotov.« V  rehabilitacijski medicini v so roboti že stalnica, tako pri učenju hoje, ravnotežja, treningu doseganja in prijemanja. A privoščijo si jih lahko le tisti rehabilitacijski centri, ki imajo bogate paciente.

  Krpljanje v Dolomitih

  Magični Dolomiti veljajo eno najlepših gorovij na svetu. Poleti se tja vijejo množice turistov, v zimski preobleki pa so kraji zunaj smučarskih središč tihi in neobljudeni. Ko mi je pot prekrižala ponudba za krpljanje v Dolomitih, in to po poteh, ki vodijo daleč stran od obljudenih turističnih poti, se ji nisem mogla upreti.

  Premogovni imperij vrača udarec

  Evropa naj bi do sredine 21. stoletja postala prva podnebno nevtralna regija na svetu, a se njena odvisnost od najbolj umazanega fosilnega goriva spet povečuje.

  Mesto  številnih imen in … zgodb

  Večina turistov, ki se pohvali z obiskom New Yorka, ima  v mislih pravzaprav le Manhattan. Ime se je ohranilo iz časov, ko je to ozemlje pred stoletji, še pred prihodom tujih osvajalcev naseljevalo ljudstvo Munsee Lenape. V njihovem jeziku je pojem  manaháhtaan označeval preprosto »kraj, kjer dobimo les za izdelavo lokov«. 

  Kulinarične tradicije

  Unesco je prepoznal pomen s hrano povezanih tradicij in je na svoj seznam nematerialne kulturne dediščine uvrstil vsega skupaj 30 tradicionalnih kulinaričnih tradicij. Lani je na prestižnem seznamu pristal med drugim ukrajinski boršč, juha iz rdeče pese, ki je priljubljena tudi v Rusiji ter v nekaterih drugih vzhodnoevropskih državah. 

  Na prepihu med Savo in Savinjo, #15/100

  Severna pobočja Mrzlice so večinoma porasla z bukovim gozdom in drugimi listavci, južno stran, ki je vključena v zaščiteno območje Krajinskega parka Mrzlica, pa marsikje vse do vrha prekrivajo izkrčeni travniki in pašniki, bogati z raznoliko floro. 

  Med hrušiške škoromate

  Februar je mesec pustovanj in pustnih norčij, pustni torek pa bo letos 21. februarja. Ali mogoče veste, katere pustne maske na Slovenskem veljajo za najstarejše? To so maske škoromatov, katerih ime se je v pisnih virih prvič pojavilo že v prvi polovici 14. stoletja.

• Januarska številka

  Osem milijard nas je že 

  Trenutno je že okoli desetina vsega svetovnega prebivalstva starejša od 65 let. Razlike v gospodarski ali industrijski zrelosti se danes v demografiji ne kažejo več tako močno kot v 20. stoletju. Predvsem hitrost, s katero se bo razvijala Afrika, bo odločilna za velikost in strukturo svetovnega prebivalstva ob koncu 21. stoletja.

  Fontanigge mogoče ohranjati le s pridelavo soli

  Leta 1989 so soline zavarovali kot krajinski park, dovoljene so le tiste dejavnosti, ki ne ogrožajo naravnega ravnotežja. Sodobna in v prihodnost usmerjena šola, vpeta v lokalno okolje, bi obudila in ohranila tako snovno kot nesnovno kulturno dediščino solin.

  Nov pogled v delovanje celic

  Dr. Matjažu Humarju in njegovi ekipi je kot prvim uspelo v človeško telo vgraditi laser. Pokazal je tudi, da maščobne celice že same po sebi vsebujejo laserje, ki jih je treba le sprožiti. Kakšno vlogo bodo imeli biorazgradljivi laserji v medicini v prihodnje?

  Če je dobro za morje, je tudi za nas

   »Ribe redno uživa samo še generacija, ki je stara nad 50 let, mlajši pa imajo raje predpripravljene ribje proizvode,« poudarja v intervjuju dr. Andreja Ramšak. Zato je namen kampanje Dobro za morje – Dobro zame ozaveščanje in spodbujanje k prepoznavanju kakovosti rib in morskih sadežev izjemno pomemben, še zlasti rib lokalnega izvora, katerih izlov in pridelava ne pomenijo dodatne obremenitve za okolje.

  »Slovensko« zdravilo

  Po napovedih naj bi vsak šesti moški zbolel za rakom prostate  – incidenca se povečuje s starostjo, poznane so tudi nekatere genetske povezave ter vplivi okolja in telesnih dejavnikov. Veliko upanja vliva imunoterapevtsko zdravilo, plod slovenskega znanja.

  Ko zadiši po siru

  Prvi sir naj bi odkrili po naključju, ko si je žejen trgovec zaželel požirka mleka, da bi si sredi puščave osvežil prašna usta in iz meha, v katerega je pred potovanjem natočil mleko, ni priteklo ničesar. Jezen je razparal meh in v njem našel belo, strjeno snov. Danes vodi po porabi sira Grčija, saj ga vsak prebivalec v povprečju letno zaužije približno 27 kilogramov.

  Najbolj trajnostno mesto v Evropi

  Več kot 90 odstotkov prebivalcev Freiburga živi v polkrogu 5 kilometrov od zgodovinskega središča. Leta 2012 je bilo mesto razglašeno za najbolj trajnostno v Nemčiji. Želijo si, da bi do leta 2030 zmanjšali izpuste CO2 za polovico.

  Leta, ki so obrusila njegov značaj

  Pablo Picasso, najslavnejši likovni umetnik 20. stoletja se je rodil v Málagi, prav prva leta življenja v tem obmorskem kraju pa so pomembno oblikovala njegovo osebnost in delo. V rojstni hiši Pabla Picassa je danes muzej.

   »Parižan« v Bretanji

  Med Parižani boste težko našli človeka, ki ni bil še nikoli v Nici, v Bretanjo pa le redkokdo potuje. Pravijo, da je tam vedno hladno, vetrovno in deževno.

  Bibita v pravljični deželi trolov

  Kljub vlagi je perilo po nekem čudežu zjutraj suho. Bibito brez težav spraviva še čez en prelaz, in ker 1000 metrov ni »dovolj«, se po plačljivi gorski cesti, ki je znamenitost že sama po sebi,  podamo še na vrh skoraj 1500 m visoke Dallsnibe z izjemnim razgledom na Geirangerfjord. (izsek iz potovanja po Norveški)

  Z vrha Svete Trojice, #4/100

  Planinski izlet, na katerem smo osvojili kar tri vrhove, smo začeli le streljaj od zavetišča na Biba planini, ki se nahaja na jugovzhodnem delu prostrane Menine, nekoč drugega največjega planšarskega območja v Kamniških Alpah. 

  Na partizanske smučine v Cerkno

  Spomin na vojno smučarsko olimpijado tradicionalno obeležujejo vsako zadnjo soboto v januarju, ko v Cerkno vabijo Partizanske smučine Cerkno ’45.